Kje se izgubi okoli tri milijarde evrov?

Siva ekonomija je namreč razširjena prav v vseh ekonomijah. Po definiciji so to vsaka neregistrirana proizvodnja, zaposlenost in dohodek ter transakcija v okviru redne ali legalne dejavnosti. Ali bolj po domače: v sivo ekonomijo spada vsak neprijavljen ali napačno prijavljen prihodek. Siva ekonomija izredno vpliva na javne finance, na trg delovne sile, na višino in distribucijo dohodkov. Načeloma se obseg sive ekonomije ne more natančno izmeriti, lahko se ga le oceni.

V Sloveniji naj bi po oceni statističnega urada učinek sive ekonomije znašal okoli deset odstotkov BDP oziroma okoli tri milijarde evrov. To pomeni okoli tri milijarde evrov letno, kar je enako enoletnemu znesku za zaposlene v javni upravi oziroma za toliko, kolikor smo davkoplačevalci decembra lani dokapitalizirali največje tri slovenske banke. Govorimo torej o izredno velikem in obsežnem pojavu.

Na splošno sivo ekonomijo delimo na dva dela:

- Neprijavljeno delo, ki obsega zaposlitve in plačila, ki niso prijavljena zaradi izogibanja plačilu davkov in prispevkov. Velikokrat gre tudi za neregistrirano dopolnilno dejavnost in dodatni zaslužek sicer redno zaposlenih ali pa je del plačila za delo plačan "na roke".

- Neprijavljen ali premalo prijavljen promet (pogosto pri gotovinskem poslovanju, fiktivno zmanjševanje davčne obveznosti).

Poleg tega so tudi druge oblike izogibanja obveznostim, ki ne spadajo v ožji okvir sive ekonomije, vendar bi jih morali prav tako omejevati oziroma preprečevati:

- plačilna nedisciplina med podjetji ter državo in podjetji;

- črna gradnja – nelegalne in neskladne gradnje: gradnja novih ali rekonstrukcija obstoječih stavb brez potrebnih dovoljenj ter s tem neevidentiranost stavbe v relevantnih javnih evidencah.

Vsebino omogoča Vlada Republike Slovenije