SiolNET. Posel danes Novice
0,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kakšna prihodnost čaka naše podjetnike?

0,31

termometer

Ljubljana_maske
Foto: Ana Kovač

Po napovedih vladnega govorca Jelka Kacina bo vlada podaljšala ukrepe, povezane z obvladovanjem epidemije. Kako trenutno stanje in napovedi za prihodnje komentirajo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS)?

Vlada se je pred dobrima dvema tednoma ob vse močnejšem drugem valu epidemije novega koronavirusa odločila za podobno zaprtje kot spomladi. Uvedla je omejitev gibanja, obvezno nošenje maske, zaprla je številne restavracije, lokale, šole in vrtce, prepovedala prehode med občinami in sprejela še nekatere druge ukrepe.

Ukrepi, s katerimi želijo doseči, da bi vse bolj obremenjeni zdravstveni sistem zdržal, na drugi strani kažejo posledice v gospodarstvu, te pa blažijo s protikoronskimi svežnji pomoči. Pravkar je v pripravi šesti sveženj.

Covid-19, koronavirus, tesnoba, depresija, žalost Novice Včeraj potrdili 1.685 okužb. Umrlo še 30 bolnikov. #video

Čeprav se število novih okužb umirja, je na drugi strani število bolnikov v bolnišnicah vse višje, zato je mogoče pričakovati, da bo vlada podaljšala ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Premier Janez Janša je v torek dejal, da nas čaka še vsaj mesec dni trdega boja z virusom.

Kakšen vpliv na podaljšanje ukrepov napovedujejo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtni zbornici Slovenije?

Bojan Ivanc (GZS) in Branko Meh (OZS) Bojan Ivanc (GZS) in Branko Meh (OZS) Foto: Siol.net "Za prihodnost je ključno, ali se bodo aktualni zajezitveni ukrepi širili (naša ocena je, da se ne bodo) oziroma kakšna bo ta dinamika pri naših ključnih trgovinskih partnericah. Danes je pomembno, da se azijska gospodarstva krepijo (marca, aprila se niso), kar ustvarja povečano povpraševanje po izvozu naše proizvodnje, dejstvo je, da so zajezitveni ukrepi precej bolj smelo/taktno uvedeni po vsem svetu," odgovarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.

Ob tem dodaja, da so najbolj prizadete panoge turizem, gostinstvo, prevozi potnikov, osebne storitve, kultura, šport ter organizatorji večjih prireditev.

Po mnenju Branka Meha, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice (OZS), bi podaljšanje ukrepov pomenilo katastrofo za vse tiste, ki so z odlokom zaprti ali omejeni pri svojem delovanju.

"Glede na to, da je vlada priskočila na pomoč že v času prvega vala, verjamemo, da bo tudi tokrat pomagala gospodarstvu. Ne smemo dovoliti, da podjetja ugasnejo. S tem bodo ugasnila tudi delovna mesta, kar je velika socialna težava," dodaja Meh.

Pri katerih panogah bi sproščali ukrepe?

V OZS zagovarjajo, da se postopno začnejo odpirati dejavnosti, ki ne pomenijo tveganja za okužbe. "Naši obrtniki in podjetniki, frizerji, kozmetiki, gostinci se navodil NIJZ strogo držijo in tudi ni nikakršnih dokazov, da so bile te dejavnosti kadarkoli viri okužb. Po nam znanih podatkih so viri zasebne zabave in delo po domovih, kjer ni nikakršnega nadzora. Zato je bolje imeti stvari pod nadzorom in legalno ter skladno z navodili NIJZ opravljati dejavnosti," meni Meh.

Na drugi strani Ivanc iz GZS pričakuje sporočanje nekaterih ukrepov, ko se bo število okuženih znižalo.

Evropska komisija, EU, zastava Foto: Reuters

Evropska komisija poslabšala napoved za prihodnje leto

Drugi val epidemije je prizadel skoraj ves svet, Evropska komisija pa je v novi oceni gospodarske napovedi napovedala, da je drugi val uničil upanje na hitro okrevanje.

Sloveniji je tako za leto napovedala 7,1-odstotni upad BDP (bruto domačega proizvoda), za prihodnje leto pa 5,1-odstotno rast, kar je odstotek slabše od poletnih napovedi.

V povzetku stanja Evropska komisija za Slovenijo poudarja, da so bile izgube na trgu dela manjše, kot se je pričakovalo, in da se je bilo z ukrepi mogoče izogniti povečanju števila stečajev. Slovensko gospodarstvo naj bi se na predkrizno raven vrnilo v letu 2022.

Kaj bi bilo treba zajeti v šestem protikoronskem svežnju, da bi bile posledice za gospodarstvo čim manjše? OZS vladi v PKP6 predlaga sedem ključnih točk:

1. Država naj delodajalcem povrne ves strošek nadomestil plač delavcem za čakanje na delo doma (bruto II).

2. Država naj delodajalcem povrne ves strošek plače nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom.

3. V PKP6 naj bo določeno, da podjetjem, čeprav ne bodo imela predpisanega upada prihodkov, državne pomoči ne bo treba vračati, ampak naj ta sredstva namenijo za raziskave in razvoj ali za nagrajevanje zaposlenih.

4. Država naj tistim podjetjem, ki so na podlagi odloka morala svoje obrate zapreti ali se jim je obseg poslovanja zmanjšal, povrne izpad dohodka in vse fiksne stroške.

5. Uvede naj se državna subvencija za plačilo najemnin oziroma posojilnih obveznosti za poslovne prostore.

6. Jamstvena shema naj se popravi tako, da se dvigne znesek posojila, ki je predmet državnega poroštva, in sicer na 25 odstotkov prihodkov in dvakratnik stroškov dela. Vloga naj se poenostavi in se podaljša še za leto 2021.

7. Dvig minimalne plače naj se zamrzne oziroma preloži vsaj še za eno leto.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin