Nameščanje prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, uveljavljanje istih poškodb avtomobila pri različnih zavarovalnicah in ponarejanje medicinske dokumentacije z eksotičnih destinacij so pogoste goljufije, ki jih odkrijejo zavarovalnice v Sloveniji.
Zavarovalnice v Sloveniji največ zavarovalniških goljufij opažajo na področju avtomobilskih zavarovanj, kjer te v določenih segmentih presegajo celo 10 odstotkov vseh obravnavanih škod. Avtomobilskemu kasku sledijo zahtevki iz splošne civilne odgovornosti in nezgode, precej je tudi goljufij na področju klasičnih premoženjskih zavarovanj. Po ocenah zavarovalnega združenja realna škoda zaradi goljufij dosega od pet do deset odstotkov vseh obravnavanih škod. V recesiji je goljufij več, v obdobju gospodarske rasti pa manj.
Natančnih podatkov o številu zavarovalniških goljufij in koliko škode te povzročijo, ni mogoče dobiti. Mogoče so le približne ocene. V Slovenskem zavarovalnem združenju menijo, da naj bi bilo v Sloveniji letno za več kot 90 milijonov evrov goljufij, ki jih zavarovalnice ne odkrijejo. Vsako leto uspešno raziščejo za okoli 20 milijonov evrov goljufij.
Po izkušnjah zavarovalniškega združenja največje goljufije nastajajo takrat, kadar so vanje vpleteni različni deležniki, ki med seboj sodelujejo. To na primer pomeni, da v avtomobilskih goljufijah poleg zavarovanca pogosto sodelujejo tudi avtomobilski serviserji, zdravstveni delavci, v izjemnih primerih celo zaposleni na zavarovalnici ali osebe iz državnih organov.
"Zavedati se je treba, da je vsak zavarovanec posredno že ob plačilu premije žrtev kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije. Ta je namreč kot tveganje že vračunana v aktuarskih izračunih, zato prepričanje, da gre za tako imenovani kriminal brez žrtev, ne drži," opozarja Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.
Ta med drugim upravlja nekaj registrov podatkov, ki jih v skladu z zakonom navzkrižno preverja. Če sumi na goljufijo, o tem obvesti pristojno zavarovalnico.
"Zavarovalnice vedno večjo pozornost namenjajo preventivnim aktivnostim pred sklenitvijo zavarovanj, tako da izvajajo temeljite nadzore stanja zavarovanih predmetov ter s tem preprečijo, da bi predpoškodovan predmet sploh prišel v zavarovalni portfelj," pojasnjuje Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.
Ker si zavarovalnice želijo, da bi odkrile čim več prevar, se pri tem ne zanašajo le na policijo, temveč jim pri tem pomagajo njihove lastne preiskovalne službe in ekipe pogodbenih detektivov. S povezovanjem skozi strokovna svetovna združenja preiskovalcev izmenjujejo informacije o dogajanjih v svetu in načinih preprečevanja in odkrivanja goljufij. Ob tem se lotijo tudi preverjanja profilov in objav zavarovancev na družbenih omrežjih, če gre za javne profile.
"Zavarovalnice vedno večjo pozornost namenjajo preventivnim aktivnostim pred sklenitvijo zavarovanj, tako da izvajajo temeljite kontrole stanja zavarovanih predmetov ter s tem preprečijo, da bi predpoškodovan oziroma že poškodovan predmet sploh prišel v zavarovalni portfelj," pojasnjuje Krumbergerjeva.
Po besedah zavarovalnega združenja so med najpogostejšimi zavarovalniškimi goljufijami:
Že poškodovana rabljena vozila iz tujine skušajo zavarovanci prikazati kot da so bila poškodovana po sklenitvi zavarovanja.
Konkretni primeri večjih goljufijIz Slovenskega zavarovalnega združenja so nam posredovali še nekaj konkretnih primerov večjih goljufij, ki so jih zaznali in obravnavali v zadnjem obdobju.
Policija temeljne oblike zavarovalniške goljufije obravnava v sklopu kaznivega dejanja goljufije. Za zavarovalniške goljufije štejejo navajanje lažnih podatkov ali zamolčanje pomembnih podatkov, sklepanje prepovedanih dvojnih zavarovanj ali sklenitev zavarovalnih pogodb, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, lažna predstavitev škodnega dogodka in podobno. Za to kaznivo dejanje je zakonodajalec predpisal zaporno kazen do enega leta.
