Naložbe v TEŠ 6 niso bile izpeljane v skladu z zakonom o javnem naročanju v energetiki, zato bi lahko država plačala odškodnine, trdi poslanec Slapnik. Nekdanji minister Vizjak očitke zavrača.
Poslanec Zaresa Tadej Slapnik v poslanskem vprašanju od ministrice za gospodarstvo Darje Radič in finančnega ministra Francija Križaniča pričakuje, da bosta preverila, ali so odgovorni v času Janševe vlade v primeru dobave glavne tehnološke opreme za projekt TEŠ 6 ravnali v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo.
Je bila kršena slovenska in evropska zakonodaja?
Poslanec Zaresa Tadej Slapnik v poslanskem vprašanju od ministrice za gospodarstvo Darje Radič in finančnega ministra Francija Križaniča pričakuje, da bosta preverila, ali so odgovorni v času Janševe vlade v primeru dobave glavne tehnološke opreme za projekt TEŠ 6 ravnali v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo.
"Založene depeše" finančnega ministrstva
Slapnik je za SiOL opozoril na "založene depeše". Gre za pismi nekdanjega visokega uslužbenca finančnega ministrstva Žige Andoljška, ki je gospodarsko ministrstvo opozoril, da bi moralo speljati postopke, s katerimi bi ugotovili, ali so proizvajalci električne energije naročniki po zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Odgovora na omenjena dopisa ministrstvo za finance po besedah Slapnika ni prejelo.
Če bi prevladalo mnenje, da so proizvajalci električne energije, recimo TEŠ, neposredno izpostavljeni konkurenci na trgu in da zato niso naročniki po omenjenem zakonu o javnem naročanju, bi moral o tem presojati urad za varstvo konkurence. Če bi omenjenemu mnenju pritrdil, bi moral o tem obvestiti Evropsko komisijo, ki bi glede na predložena dejstva dokončno presodila, ali morajo proizvajalci električne energije upoštevati zakon o javnem naročanju ali ne.
Vizjak: Zakaj ni ukrepala sedanja vlada?
Nekdanji minister za gospodarstvo in sedanji poslanec SDS Andrej Vizjak pa je za SiOL dejal, da se še danes krešejo mnenja, ali bi bilo treba omenjeni postopek izpeljati. Takrat je bil namreč trg električne energije že odprt. Sprašuje se tudi, zakaj postopka pred Evropsko komisijo ni izpeljala sedanja vlada.
"Ustvarja se stališče, da energetske družbe niso spoštovale načel gospodarnosti in transparentnosti pri javnem naročanju, kar ne drži," pravi Vizjak. Spomnil je, da je TEŠ z objavo v uradnem listu EU iskal ponudnike za tehnološko opremo in da sta se prijavila dva. Izbran je bil Alstom, pritožb na postopek izbire pa ni bilo.
Upoštevana so bila skoraj vsa pravila javnega naročanja
Čeprav energetska podjetja v okviru HSE formalno niso zavezana spoštovati zakona o javnem naročanju, pa so po Vizjakovih besedah upoštevala skoraj vsa pravila iz omenjenega zakona, razen tistega, da revizija razpisa ne zadrži nadaljevanja postopka izbire naročnika. Vizjak je še poudaril, da ni bil neposredno pristojen za odločanje v postopkih.
4
