SiolNET. Posel danes Služba
7,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Se v Sloveniji še splača študirati?

7,93

termometer

študentka diploma denar
Foto: Thinkstock

V Sloveniji ima približno 40 odstotkov mladih med 30. in 34. letom višješolsko izobrazbo. Diplomirani ekonomist bo moral delati kar 28 let, da bo ujel strojnega tehnika in nadomestil prihodek, ki ga je izgubil zaradi študija. Se torej v Sloveniji sploh še splača študirati? Koliko višja bo vaša plača, če boste v žepu imeli diplomo?

Zaposleni z univerzitetno izobrazbo bodo mesečno na svoj bančni račun prejeli precej več denarja kot tisti, ki na fakulteto niso odšli, kaže raziskava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Največje razlike med tistimi z diplomo in tistimi, ki je nimajo, so na Irskem in v ZDA. Visok bruto družbeni proizvod in nizka obdavčitev plač zaposlenim v teh dveh državah omogočata, da obdržijo večji del svojega zaslužka. 

Tudi v Sloveniji se z diplomo zasluži več

V skupini držav, kjer visoko izobraženi zaslužijo precej več kot tisti z nižjo izobrazbo, so tudi Slovenija in še nekatere druge države iz nekdanjega vzhodnega bloka, kot so Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška. Velika razlika med bolj izobraženimi in manj izobraženimi v teh državah je posledica pomanjkanja visoko kvalificirane delovne sile na trgu, še kaže raziskava OECD.

V povprečju ima v državah OECD, klubu bogatih držav, eden od štirih 55-letnikov diplomo, v Sloveniji in drugih državah vzhodnega bloka pa le eden od sedmih.

Posamezniki z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo so leta 2015 na svoj račun mesečno v povprečju dobili 2.309 evrov bruto. Posamezniki z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo so leta 2015 na svoj račun mesečno v povprečju dobili 2.309 evrov bruto. Foto: Klemen Korenjak

Bolj izobraženi zadnja leta zaslužijo vse manj

Med letoma 2004 in 2009 so plače v Sloveniji rasle v vseh skupinah, ne glede na stopnjo izobrazbe, po letu 2010 pa je mogoče rast opaziti le v skupini ljudi s srednješolsko in osnovnošolsko izobrazbo (ali nižjo). Bruto plače tistih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo so nekaj let stagnirale, po letu 2011 pa celo padle.

Manj izobraženim se plača bolj viša

Če je še leta 2006 posameznik z osnovnošolsko izobrazbo v Sloveniji zaslužil 783 evrov bruto, je leta 2015 že 1.085 evrov. V primerjavi z letom 2006 se je njegova plača dvignila za 39 odstotkov. Posamezniki z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa so leta 2006 zaslužili povprečno 2.058 evrov bruto, leta 2015 pa 2.309 evrov bruto. Glede na leto 2010 se jim je plača dvignila le za 12 odstotkov. 

 

Delodajalci večinoma iščejo peto stopnjo izobrazbe ali nižjo

Čeprav raziskava OECD kaže, da je na trgih nekdanjih držav vzhodnega bloka pomanjkanje visoko izobraženih delavcev, je po besedah Tilna Praha iz kadrovske agencije Kariera slika v Sloveniji nekoliko drugačna. Kot pojasnjuje, statistika kadrovskih oglasov na treh najbolj frekventnih kanalih za objave prostih delovnih mest (Mojedelo.com, mojazaposlitev.si, www.ess.gov.si – zavod za zaposlovanje) kaže, da je 81 odstotkov vseh trenutno objavljenih delovnih mest tistih z do vključno peto stopnje izobrazbe. Torej se osem od desetih novih potreb po kadrih ustvari za kader z vključno peto oziroma nižjo stopnjo izobrazbe.

Zanimanje za delovna mesta se začne že pred vpisom v srednjo šolo. Tu se začne razkorak med ponudbo na trgu dela in povpraševanjem po delovnih mestih. Zaradi (pre)visokega vpisa v terciarno izobraževanje se zadnjih dvajset let povečuje razkorak med povpraševanjem in ponudbo iskalcev zaposlitve do petega tarifnega razreda, pojasnjuje Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera. Zanimanje za delovna mesta se začne že pred vpisom v srednjo šolo. Tu se začne razkorak med ponudbo na trgu dela in povpraševanjem po delovnih mestih. Zaradi (pre)visokega vpisa v terciarno izobraževanje se zadnjih dvajset let povečuje razkorak med povpraševanjem in ponudbo iskalcev zaposlitve do petega tarifnega razreda, pojasnjuje Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera. Foto: Osebni arhiv

Četrtina mladih se brez potrebe vpiše na fakulteto

Delež mladih (starih 19–24 let), vključenih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, znaša 47,7 odstotka. Tako lahko hitro ocenimo, da se 25 odstotkov generacije vsako leto brez kakršnekoli potrebe vpiše v višje- in visokošolsko izobraževanje, ker trenutnih potreb na trgu dela za tak odstotek visoko izobraženih preprosto ni, trg pa jih niti ne napoveduje, vsaj ne v takem odstotku. "Zakaj in s kakšnim namenom se je ustvaril tako očiten razkorak med potrebami in ponudbo, je vprašanje za državo, ki je sprostila oz. še pospeševala razmah javnih in zasebnih višje- in visokošolskih zavodov, ki po moji oceni velikokrat nimajo realne povezave s trgom dela," dodaja Prah. Takšno sliko bo trg dela kazal tudi v prihodnjih petih, desetih letih. 

Zakaj mladi zamolčijo, da imajo magisterij ali diplomo

Naš sogovornik meni, da je glavna težava Slovenije hiperprodukcija preveč izobražene populacije, ki predolgo ostaja v izobraževalnem sistemu. Bistveno bi bilo, da bi se ta četrtina mladih, ki se zdaj vpiše na fakulteto, čeprav potreb zanje ni, po srednješolskem izobraževanju takoj vključila na trg dela ter se poleg pridobivanja neformalnih ter delovnih izkušenj izobraževala ob delu. "Na ta način bi dosegli pravi preboj. Torej težava ni v tem, da mladi nimajo izobrazbe, ampak da so, predvsem na papirju, 'preveč' izobraženi in potem posegajo po delovnih mestih pod svojo stopnjo izobrazbe. Velikokrat se dogaja, da nas kandidati sprašujejo, ali naj zamolčijo svoj magisterij ali celo diplomo, ker so se primorani prijavljati na delovna mesta, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe," dodaja Prah.

Diplomiranec bo moral delati kar 28 let, da ujame nekoga brez diplome

stres pisarna Foto: Thinkstock

Ker je Slovenija po primerljivih lestvicah ena najbolj egalitarnih držav glede plačila za delo, se dogaja, da je razlika med plačo npr. strojnega tehnika, ki na mesec dobi v povprečju 800–900 evrov neto, in diplomiranega ekonomista, ki dobi 1.000–1.100 evrov neto, samo 200 evrov na mesec, pojasnjuje Prah.

Hkrati pa študenti pri nas skoraj najdlje študirajo in na trg dela v povprečju vstopajo stari več kot 26 let. Strojni tehnik, ki pride na trg dela z 19 leti, do takrat, ko na trg dela pride diplomirani ekonomist, dela že sedem let in zasluži v povprečju (800 x 12 x 7; brez regresa, božičnic …) 67.200 evrov neto plače. Če bi razlika v njunih plačah vso delovno dobo ostajala približno 200 evrov, bi se prihodki diplomiranega ekonomista in strojnega tehnika izenačili šele po 28 letih dela. Ker pa obstaja verjetnost, da je strojni tehnik med delom končal tudi kakšno fakulteto, se lahko razlika v plači izniči prej, dodaja naš sogovornik iz agencije Kariera.

Kot ocenjuje Prah, je za več kot 90 odstotkov delovnih mest zahtevana določena stopnja izobrazbe, za verjetno manj kot polovico pa je zahtevana določena smer izobrazbe.

"Veliko delodajalcev pogojuje stopnjo izobrazbe, nekaj zaradi že vzpostavljene sistemizacije delovnih mest, kjer je stopnja izobrazbe pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta, na veliko položajih pa ob doseženi stopnji izobrazbe smer izobrazbe izgublja pomen. Predvsem zaradi deficitarnosti nekaterih vrst izobrazbe ter želje delodajalcev po interdisciplinarnih znanjih se na zgoraj opisanih delovnih mestih podjetja ne zanašajo več samo na smer izobrazbe, ampak iščejo tudi zunaj okvirov. Ta trend je opaziti zlasti v storitvenem sektorju," opozarja.

Dober delavec zlahka doseže zdravniško plačo

delavec Foto: Thinkstock Po kakšnih delavcih je trenutno na trgu največje povpraševanje? Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera meni, da so trenutno najbolj perspektivni poklici v medicini, kjer so potrebe po kadrih enake ali celo večje kot pred recesijo. Gotovo so perspektivni poklici tudi poklici obrti, kjer so potrebne ročne spretnosti. Zaradi vse manjšega vpisa v poklicne šole in zato vse manjše ponudbe storitev s tega področja (mizarstvo, krovstvo, železokrovstvo …) naš sogovornik napoveduje ponoven skok potreb po teh kadrih.

Dodaja, da dober delavec z mojstrskim izpitom brez težav doseže tudi zdravniško plačo dva tisoč evrov in več. S področja visokošolske izobrazbe in iz njih izhajajočih poklicev pa so najbolj perspektivna področja še vedno elektrotehnika, računalništvo, strojništvo, biologija, kemija in farmacija. 

Zadnja ekonomska in finančna kriza, ki je svet zajela leta 2008, je precej vplivala na brezposelnost v Sloveniji. Ta se je dvignila v vseh skupinah, upadati pa je začela šele leta 2013.

 

Tri slovenske regije, kjer je prihodnost negotova

Zasavska, Pomurska in Koroška regija se srečujejo s kombinacijo nizko kvalificiranih delavcev in nizko kvalificiranih delovnih mest, kaže raziskava OECD. Kot so zapisali v OECD, je terciarno izobraževanje pomemben dejavnik pri spodbujanju inovacij in rasti, zato bi morala Slovenija po njihovem mnenju razmisliti o povečanju sredstev za terciarno izobraževanje. Stopnje uspešnega dokončanja visokošolskega izobraževanja so pod povprečjem OECD tako za mlade kot tudi za starejše generacije.

Čeprav posamezniki z visokošolsko in višješolsko izobrazbo v Sloveniji zaslužijo precej več kot ljudje z nižjo izobrazbo, se zadnja leta vse več bolj izobraženih srečuje s precej nižjimi dohodki. Visoki stroški dela, finančna kriza in zasičenost na nekaterih področjih so pripeljali do tega, da je vse več bolje izobraženih primorano sprejeti alternativne oblike zaposlitve (avtorske pogodbe, s. p.-ji), zaradi česar je njihov neto osebni dohodek veliko manjši, prikrajšani so tudi za druge prednosti, ki jih običajno dobijo redno zaposleni (malica, prevoz na delo, regres, božičnice, nadomestilo za bolniško odsotnost …).

Komentarji

13

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • janez123 / 20.01.2017. ob 07:09 +8 0

    tako pač je diploma brez praktičnih, poklicnih, znanj in ročnih spretnosti je neuporabna v večini primerov.

    +8 0
  • Urke / 20.01.2017. ob 14:06 +9 - 2

    Bog se usmili vseh nas, ce avtorji kot je tale, izracunavajo in delajo primerjave. Izracun je taka traparija, da se nisem zasledil vecje. Lepo se vidi da je razlika v povprecni placi 2x. In namesto tega avtor vzame neko idiotsko primerjavo med dvema, katerih razlika je 200€, in suvereno razlaga, da je treba 28 let delat, da bi se splacalo studirat. @Urednik!, kako lahko sploh spustite skozi tak clanek. Ocitno bo dragi avtor kmalu zelel mesto v parlamentu. Disaster!

    +9 - 2
  • Nichiren / 20.01.2017. ob 14:54 +4 - 1

    1.kaj pa požrešna država 2.videli smo da je kar precej kupljenih diplom,ali pa so disertacije plagijat 3.veči del visokih šol ti omogoča znanje lapanja (vidimo pri naših politikih)za vse drugo človek potrebuje še nekaj 4.šola je temelj,praksa je nadgradnja

    +4 - 1
delitve: 126
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin