SiolNET. Posel danes
6,03

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hrvaški Dalekovod na črni listi, Eles pa mu daje posel

6,03

termometer

Daljnovod
Foto: Matjaž Rušt

Eles hrvaškemu Dalekovodu, ki je že od začetka leta 2015 na seznamu podjetij z negativnimi referencami, nemoteno daje posle, kar sicer ni nezakonito, je pa lahko vsaj vprašljivo. Kot pravijo, s tem zagotavljajo večjo konkurenco, čeprav se je na zadnjem razpisu za dela na daljnovodu med Mariborom in Cirkovcami ogleda trase udeležilo 20 ponudnikov, na razpis pa se jih je prijavilo pet.

Eles je decembra lani objavil razpis za gradbena, jeklomontažna in elektromontažna dela na daljnovodu med Mariborom in Cirkovcami.

V razpis pa niso vključili določila, da ponudnik, ki je na "črni listi" podjetij z negativnimi referencami, ne sme sodelovati na predmetnem javnem razpisu oziroma da bo taka ponudba izločena. Tako določilo je sicer vse od vzpostavitve evidence standard pri javnem naročanju.  

Pri tem pojasnimo, da podjetje na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami ne pristane, ker bi slabo opravilo svoje delo, temveč ker je bilo (praviloma na sodišču) s pravnomočno odločbo o prekršku ugotovljeno, da so v postopku javnega naročanja zavestno podali neresnično ali lažno izjavo oziroma dokazilo. Ministrstvo za javno upravo vodi javno evidenco teh podjetij, ki je objavljena tukaj

Začudenje med prijavitelji

Za postopke javnega naročanja damo okoli 3,7 milijarde evrov na leto, torej je izjemno pomembno, kako bo urejeno to področje, je ob sprejemanju zakona dejal Boris Koprivnikar. Nato pa nekaterim goljufivim podjetjem omogočil odpustek, ki ga prej niso imeli. Za postopke javnega naročanja damo okoli 3,7 milijarde evrov na leto, torej je izjemno pomembno, kako bo urejeno to področje, je ob sprejemanju zakona dejal Boris Koprivnikar. Nato pa nekaterim goljufivim podjetjem omogočil odpustek, ki ga prej niso imeli. Foto: STA Ponudniki so v času razpisa Elesu prek portala javnih naročil enarocanje.si zastavili šest podobnih vprašanj: ali prav razumejo, da ponudniki z negativnimi referencami ne bodo izločeni.

Eles je vsem pojasnil, da je to res, in se skliceval na zakon, ki infrastrukturnim naročnikom res omogoča ta spregled.

Predlanskim je bila namreč sprejeta novela zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki določa, da morajo javni naročniki izločati ponudbe podjetij z negativnimi referencami. Hkrati pa je bila uzakonjena izjema za javne naročnike, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju. To se nanaša na javna podjetja in tudi zasebna podjetja, ki so pridobila izključne in posebne pravice za izvajanje dejavnosti v določenem posebnem sektorju.

Ta podjetja imajo možnost, da poleg uvrstitve na črno listo prijaviteljem spregledajo tudi predhodno pravnomočno obsojenost vodilnih v podjetju za kazniva dejanja, neplačevanje davčnih obveznosti in socialnih prispevkov ter prekrškev zvezi s plačilom za delo, ki so sicer po zakonu obvezni izključitveni razlogi.

Da je taka določba zašla v zakon, je najmanj nenavadno. Ministrstvo za javno upravo Borisa Koprivnikarja namreč ni pojasnilo, zakaj je taka določba potrebna, niti ni navedlo, v katerih primerih lahko podjetje to izjemo uporabi. Če že, bi bilo to smiselno le v primerih, ko na trgu obstaja le peščica ponudnikov, ki lahko javno naročilo izvedejo.

Koprivnikarjevi krivijo Bruselj, ...

Kot so nam na ministrstvu pojasnili zdaj, infrastrukturno področje "evropska direktiva opredeljuje kot posebno področje, kjer za naročnika na na primer področju energetike veljajo bolj fleksibilna pravila javnega naročanja".

Sklicujejo se na 80. člen evropske direktive. "Določba v celoti povzema 80. člen Direktive 2014/25/EU, ki ureja javno naročanje naročnikov, ki opravljajo dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev," pravijo. A dodajmo, da ta člen ne daje nikakršne podlage, da so izključili zahtevo po izpolnjevanju obveznih pogojev.

Na vprašanje, ali je po njihovem mnenju moralno, da lahko podjetja, ki so se v preteklosti izkazala za goljufiva, dobijo posel na razpisih in s tem davkoplačevalski denar, niso odgovorili.

... a ta je le izgovor

Ali evropska direktiva res predpisuje tovrstne spreglede smo povprašali specialistko za javno naročanje Mileno Basta Trtnik, direktorico družbe Bonorum. "Za tako možnost se je odločil naš zakonodajalec, direktiva državam članicam česa takega ne nalaga," pravi.

Predhodni zakon, ki je urejal javno naročanje na infrastrukturnem področju, je določal obveznost, da mora naročnik izključiti ponudnika, ki je na dan oddaje ponudb uvrščen na listo ponudnikov z negativnimi referencami in ni poznal "odpustka", ki ga tem naročnikom zdaj ponuja zakon o javnem naročanju (ZJN-3), pravi.

"Očitno je pri zakonodajalcu pretehtala možnost prožnejše izvedbe javnih naročil na infrastrukturnem področju, tudi na račun izbora ponudnikov, ki so v preteklosti v ponudbah dajali neresnične, ponarejene ali spremenjene listine, da bi prišli do posla. Takšna ureditev zagotovo ne prispeva k višanju standardov in etike pri izvajanju javnih naročil," še pravi Basta Trtnikova.

Ministrstvo za javno upravo Borisa Koprivnikarja je leta 2015 z novelo zakona o javnem naročanju vpeljalo dvojna merila: vsi javni naročniki morajo iz postopka javnega naročanja izločiti podjetja s "črnimi pikami" na preteklih javnih razpisih - razen podjetij z infrastrukturnega področja. Ministrstvo za javno upravo Borisa Koprivnikarja je leta 2015 z novelo zakona o javnem naročanju vpeljalo dvojna merila: vsi javni naročniki morajo iz postopka javnega naročanja izločiti podjetja s "črnimi pikami" na preteklih javnih razpisih - razen podjetij z infrastrukturnega področja. Foto: Vid Ponikvar

Pragmatični poslanci

Sprejemu novele zakona o javnem naročanju konec leta 2015 ni nasprotoval niti en poslanec, čeprav so imele vsaj opozicijske stranke veliko pripomb. Na koncu so se glasovanja vzdržale. Sprejemu novele zakona o javnem naročanju konec leta 2015 ni nasprotoval niti en poslanec, čeprav so imele vsaj opozicijske stranke veliko pripomb. Na koncu so se glasovanja vzdržale. Foto: Klemen Korenjak Novela je bila sprejeta novembra 2015, zanjo je glasovalo 51 poslancev: člani strank SMC, SD in DeSUS ter poslanca narodne skupnosti. Preostali niso glasovali ali pa jih ni bilo na seji. Iz SD so nam sporočili, da jim je ministrstvo predstavilo, da z novelo vpeljujejo le spremembe, ki jih nalaga evropska direktiva, in da so zato predlog podprli.

Edini, ki so ob noveli povzdignili glas, so bili poslanci Združene levice. "Naš glavni argument, da zakona nismo podprli, je bil ravno v tem, da sicer prinaša nekatere varovalke, ki omejujejo podjetjem, ki ne spoštujejo delovne, okoljske in druge zakonodaje, sodelovanje na javnih razpisih, a pri prav vsaki takšni varovalki je zapisana beseda 'lahko'. Torej namesto, da je podjetje, ki krši delovno zakonodajo, izključeno iz javnega razpisa, zakon določa, da se to lahko izključi in podobno," pravijo. Predlagali so nekaj amandmajev, a neuspešno.

Iz SDS so nam sporočili, da so noveli nasprotovali in da so vložili deset amandmajev, konkretne določbe pa v odgovoru na naša vprašanja niso komentirali.

Omenimo pa, da noben poslanec, niti opozicijski, ni nasprotoval sprejemu takega zakona. Kot je slišati med poslanci, so verjeli, da novela vseeno prinaša nekaj pozitivnih sprememb, čeprav so nekatere rešitve slabe.

Terna za Dalekovod

Izjema, ki se je zdaj redno poslužuje Eles, najbolj ustreza prav hrvaškemu Dalekovodu, ki je od maja 2015 na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami. Tam bo po podatkih na straneh direktorata za javno naročanje do leta 2020.

Eles je začel z Dalekovodom poslovati po letu 2010, ko je bil direktor še Milan Jevšenak, njegov namestnik pa je bil že tedaj današnji prvi mož družbe Aleksander Mervar. Od začetka njegovega mandata (v letu 2013) je Eles slovenski družbi Dalekovoda nakazal že štiri milijone evrov, še 0,8 milijona evrov so nakazali matičnemu, hrvaškemu podjetju. Od uvrstitve na "črno listo" maja 2015 so Hrvati od Elesa dobili 2,5 milijona evrov.

Omenimo, da Mervar velja za človeka blizu vladajoči SMC - iz njene kvote pa prihaja tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je predlagal sporni člen zakona o javnem naročanju (ZJN-3).

Bi brez Hrvatov res plačevali več?

Na Elesu priznavajo, da se izločanju podjetij s "črne liste" izogibajo prav zaradi Dalekovoda. "V zadnjih štirih letih dobivamo na podlagi objavljenih javnih naročil za rekonstrukcije daljnovodov od dve do pet ponudb. Če bi izločili Dalekovod, bi imeli v povprečju eno do štiri ponudbe. Dalekovod je praviloma glede na ponudbeno ceno med prvima dvema najcenejšima ponudnikoma s praviloma največ referenc. Zato tudi uporabljamo zakonsko možnost iz 75. člena ZJN-3," pravijo.

A na razpis, o katerem pišemo, se je prijavilo pet ponudnikov: podjetji Gorenje Projekt in italijanski Rebaioli bi dela izvedla za 2,4 milijona evrov, Dalekovod za 2,6 milijona evrov, avstrijski VLB in slovenski C & G sta v ponudbi navedla po 2,7 milijona evrov, Kolektor Koling 3,2 milijona evrov. En konzorcij je torej občutno cenejši, dva pa sta oddala ponudbo s podobno ceno kot Dalekovod.

Tudi sicer odziv ponudnikov kaže, da interesentov za ta dela ne manjka: traso daljnovoda med Mariborom in Cirkovci si je v januarju ogledalo 20 podjetij, ponudbo je na koncu oddalo že omenjenih pet podjetij oziroma konzorcijev.


Preberite še:

Kaj je vlada naredila za to, da bo imel skrbnik državnega omrežja še službo


Eles je začel z Dalekovodom poslovati po letu 2010, ko je v vodstvu družbe že sedel Aleksander Mervar. Ta velja za človeka blizu vladajoči SMC - iz njene kvote pa prihaja tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je predlagal sporni člen zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Eles je začel z Dalekovodom poslovati po letu 2010, ko je v vodstvu družbe že sedel Aleksander Mervar. Ta velja za človeka blizu vladajoči SMC - iz njene kvote pa prihaja tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je predlagal sporni člen zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Foto: Bor Slana

"Mi smo jih prijavili"

V Dalekovodu pravijo, da postopka do izbire ponudnika ne bodo komentirali, dokler postopek oddaje javnega naročila ne bo končan (trenutno preverjajo prejete ponudbe).

Na Elesu pa poudarjajo, da nihče od morebitnih ponudnikov ni uveljavljal pravnega varstva na razpisu (torej se ni pritožil na razpisne pogoje). Zanikajo tudi kakršna koli namigovanja o tem, da bi dajali prednost Dalekovodu. "Dalekovod lahko posel pridobi samo v primeru, da ima pravilno in popolno ponudbo in da je po ceni najugodnejši. Če bi bili preostali ponudniki ugodnejši in bi imeli pravilne in popolne ponudbe, Dalekovod posla ne bi mogel dobiti," trdijo. 

Dodajajo, da je Dalekovod na črnem seznamu prav zaradi njih. Spomnimo, da je imel Eles z Dalekovodom v preteklosti veliko težav. Tako je Dalekovod dobil posel gradnje daljnovoda Beričevo - Krško (skupaj je bila naložba vredna 70 milijonov evrov), v času gradnje pa se je izkazalo, da so Hrvati v prijavi na razpis najverjetneje prikrivali likvidnostne težave. Zaradi težav je prišlo celo do začasne prekinitve gradnje.  A Hrvati, ki so nato pristali celo v prisilni poravnavi, so kljub temu dobili drugo priložnost Elesa in končali gradnjo daljnovoda. Že leta 2014 je bil Dalekovod nato ponovno izbran za sanacijo omrežja po žledolomu. Na Elesu so namreč prepričani: "Z vidika kakovosti izvedenih del je Dalekovod prvovrsten poslovni partner."

Komentarji

6

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • brane134 / 04.04.2017. ob 11:01 +3 0

    ker se javljajo tudi naše firme, katere so sposobne izvesti to delo, pomeni, da nekdo prejema mastne denarce (le kdo), da dela oddaja tujim ponudnikom. V Avstriji se kaj takega enostavno ne more zgoditi - in se ne zgodi. Skratka, dodeliti projekte našim firmam (tako bi prišli tudi do potrebnih referenc) in bi napolnilo naš (tudi davčno blagajno) žep, da ne govorim o vseh ostalih dobaviteljev itd...... ampak, nekdo ponudi več denarja za v žep.

    +3 0
  • stanly / 04.04.2017. ob 11:20 +3 0

    dalekovod seveda podkuplja od države postavljene direktorje na ELESU in potem ni problem dobiti posel in denar, saj plačujemo vsi davkoplačevalci, sramota za SLO

    +3 0
  • Luksy82 / 04.04.2017. ob 12:38 +2 0

    Nasi politiki so taki debili da glava boli. In ja vsakemu si upam to povedat v tisti njigov grdi laznjivi fris

    +2 0
delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin