Polanec: V Sloveniji znaki oživljanja industrijske proizvodnje, a krize nikakor še ni konec

Gospodarska rast v 30 najbolj razvitih državah se je, v primerjavi s četrtletjem prej, v zadnjem četrtletju povečala za 0,8 odstotka, je nedavno sporočila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), med članicami pa je imela v tretjem četrtletju padec zgolj Velika Britanija. Gospodarske razmere pri nas pa so, kot ugotavljajo v Gospodarski zbornici Slovenije, še vedno izjemno resne. Ključne težave, s katerimi se gospodarstvo sooča, so vprašanje rastoče nelikvidnosti, pomanjkanja naročil in investicij, plačilna nedisciplina, nedostopnosti posojil, veliko administrativnih ovir in zapletenih pogojev poslovanja. Še vedno so ti postopki preveč zamudni, »zbirokratizirani« so postopki pridobivanja nepovratnih sredstev, premajhne institucionalne spodbude za krepitev aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo. Kaj vi dr. Polanec menite glede gospodarske rasti v Sloveniji prihodnje leto? Se strinjam z oceno, da ne moremo za prihodnje leto napovedovati visoke gospodarske rasti tri, štiri ali celo več odstotkov, menim, da bo prej med enim ali dvema odstotkoma. Mogoče bo to res blag porast, kajti letos je bil velik padec gospodarske rasti. Pričakujemo pa lahko tudi povečanje števila brezposelnih, mnoga podjetja so špekulativno »kalkulirala« z zaposlenimi. V prihodnjem letu pa zdajšnjih številk zaposlenih ne bodo mogla ohranjati. Tudi vlada je z napačnimi ukrepi skušala zadržati odliv zaposlenih med brezposelne, ampak na žalost to pomeni, da so se podjetja v vmesnem času zgolj zadolževala in akumulirala dolg do višine, da jim bodo banke težko še posojale denar. Kateri je za vas najslabši ukrep, ki ga je v luči krize sprejela Pahorjeva vlada? Najslabši ukrep oziroma »neukrep« je »nesprejem« pokojninske reforme oziroma tudi to, da bi se začela šele leta 2025. To je zelo nevarno, vlada ne ve, s čim se igra! Z javnofinančnega vidika bo vlada pustila razdejanje do leta 2011, javni dolg bo narasel na skoraj 40 odstotkov BDP-ja, podvojil se bo absolutni dolg in istočasno bomo začeli upokojevati tako imenovane »babyboomerje«. V naslednjih letih se jih bo veliko upokojilo. In to pomeni nov velik pritisk na pokojninsko blagajno. Še manj davkov, še več izdatkov, potencialno še več transferjev iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno. Če ne bo dovolj prispevkov, če gospodarska aktivnost ne bo narasla, se bo to dejansko zgodilo.

Kako gledate na težavo zadolženosti? Ta hip naša zadolženost vsaj z vidika mednarodnih kazalnikov še ni problematična. Smo pod maastrichtskimi kriteriji, smo dobro v primerjavi s sosedno Italijo ali Belgijo. Ostaja pa težava dinamike. Če se neka stvar hitro spreminja, če imamo zdaj visok proračunski primanjkljaj, bomo morali imeti pozneje vsaj nič ali pozitivne presežke. Po nekaterih izračunih bi morali imeti od leta 2011 naprej na letni ravni, če nič ne rastemo, 600 milijonov evrov presežka, potem se kaj lahko zaplete. Ljudje se navadijo na solidno blaginjo, na visoke socialne transferje, to pa je posledično zelo težko spreminjati.

Slovenija je majhno, izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo. Kaj lahko pričakujemo v tej luči v prihodnjem letu ali dveh? Lahko se zanašamo na povečevanje gospodarske rasti v zahodnoevropskih gospodarstvih, če bodo ukrepi teh držav še imeli pozitiven učinek. Pri tem je problematičen tako imenovani »fiscal drag«, ko se javni izdatki zmanjšajo, ko se države odločijo, da ne bodo imele več visokih javnofinančnih primanjkljajev, takrat se lahko zgodi, da potrošnja ne »kompenzira« tega izpada in takrat pride do tako imenovane »Double Deep« recesije. V tem primeru bo slovenski izvoz še vedno zelo trpel. To pomeni, da ni nobenega jamstva, da bi v prihodnje z zunanjo trgovino lahko »generirali« domače gospodarstvo, tako kot v letih 2004–2008, ko je bila globalno zelo, zelo ugodna gospodarska klima.