Slovenija se nahaja v prehodnem obdobju, v katerem se bo kriza še zelo povečala, je v pogovoru za časnik Večer povedal prvi mož družbe Skupina Viator&Vektor Zdenko Pavček.
Zdenko Pvaček je tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "Makroekonomisti nam sicer napovedujejo izboljšanje, v podjetjih pa ne kaže dobro," je še dejal.
"Posojilo dobiš, če banki dokažeš, da ga ne potrebuješ"
"Ker smo dobaviteljem raztegnili plačevanje računov na 180, 200 ali več dni, beležimo likvidnostno luknjo. Poleg tega so posledice najmanj dvomesečnega izpada industrijske proizvodnje ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Za zagon bomo nujno potrebovali svež denar, banke pa posojil praktično ne odobravajo oziroma jih dajejo pod nesprejemljivimi pogoji. Lahko bi rekel, da posojilo dobiš, če banki dokažeš, da ga ne potrebuješ," je pojasnil.
"V NLB že nekaj časa ni bilo hitrih odločitev"
Na vprašanje, zakaj je temu tako, Pavček odgovarja, da je največji problem v Novi Ljubljanski banki (NLB), katere težave so se razširile tudi v ostali domači bančni sistem. "Zaradi kadrovskih in drugih razlogov v NLB že nekaj časa ni bilo hitrih odločitev. Uprave niso odločale, izvršni direktorji tudi ne."
"Še hujše bo, propadla bodo tudi dobra podjetja"
Prvi mož GZS meni, da bi banke morale dati posojilo tistemu, ki ima posel ali pa projekt, ki ga brez posojila ne more speljati. "In prav na to sem opozoril, ko sem rekel, da se bo kriza v podjetjih povečala. Še hujše bo, propadla bodo tudi dobra podjetja, ki imajo programe, posel in trg, ne morejo pa do posojil, da bi stvari spravile v tek. Prvi znaki resnega okrevanja bodo nastopili, ko bomo v gospodarstvu dobili posojila z ustrezno ročnostjo," pravi Pavček.
Pavček: Država lahko preko bank servisira gospodarstvo
Zato upa, da bodo 3. decembra na vrhu gospodarstva predsedniku vlade in ministrom dokazali resnost razmer zaradi likvidnostnega krča in da se bo vlada odzvala hitro. "Razmere so izjemno resne, v podjetjih smo se znašli na robu, gospodarstvo virov financiranja ne more dobiti drugje kot v bankah. Zato ponavljam: država ima prek bančnega sektorja v rokah potreben instrumentarij, da lahko končno začne servisirati slovensko ekonomijo. Brez bančnega sektorja ne gre. S takšnim bančnim sektorjem, kot je zdaj, pa tudi ne."
GZS: Jamstvena shema se ni prijela
V zbornici sicer še menijo, da jamstvena shema ni "prijela". Ta po Pavčkovih besedah ni prijela, ker so dobro osnovno zamisel sheme ministri z različnimi dodatki tako zapletli, da je za podjetja neživljenjska. "Banke so si s pomočjo teh kvalitetnih poroštev države pokrile rezervacije v svojih bilancah in imajo zato skrite dobičke, likvidnostno pa shema slovenskemu gospodarstvu ni prinesla ničesar. Skratka, shemo je treba administrativno zelo poenostaviti in z njo omogočiti vsem podjetjem enake pogoje," meni Pavček.
"Država je preprečila beg prihrankov iz bank"
Vendar pa pri tem ne želi samo kritizirati. Vlada je po njegovem mnenju znala pravi čas z jamstvi za vloge prebivalstva v bankah preprečiti strah in beg prihrankov iz bank. "Kolateralna škoda bi bila nezaupanje do realnega sektorja. Žal nam takih hitrih ukrepov, ki imajo takojšen odziv v gospodarstvu, primanjkuje," je prepričan.
"Kriza bo trajala, posojil ne bo veliko"
V krizi sicer trpimo vsi skupaj, tudi lastnik, še poudarja Pavček in ob tem dodaja, da pa bo kriza še trajala in da posojil ne bo veliko. Pri tem na vprašanje, ali tudi zato prodajajo Sistemsko tehniko in Tovarno vozil Maribor, odgovarja, da so se pač odločili, da bodo proizvodna podjetja prodali. "Ohranili bomo logistiko in avtobusne prevoze. Kdo so tujci, ki se za nakup zanimajo, ne morem povedati," je dejal.