SiolNET. Novice Volitve 2018
5,82

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Imamo v Sloveniji skrajne stranke?

5,82

termometer

skrajna desnica
Foto: Reuters

Na parlamentarnih volitvah se je za naklonjenost volivcev potegovalo 25 strank, devet pa jih je prestopilo parlamentarni prag. So med njimi tudi skrajne oziroma radikalne stranke, ki so v zadnjem obdobju v porastu v Evropi?

Vzpon strank z ekstremnimi pogledi

V evropskem prostoru je sicer dejavnih kar nekaj skrajnih strank z ekstremnimi pogledi, tako na levi kot na desni politični strani.

Zmago Jelinčič Novice Kako je Jelinčiču uspela vrnitev v parlament

V neposredni bližini Slovenije je v zadnjem času velik vpliv dosegla nemška AfD (Alternativa za Nemčijo), ki je na septembrskih parlamentarnih volitvah prejšnje leto dobila več kot 13-odstotno podporo.

Skrajna desnica je s stranko Nacionalni izbor (nekdanja Nacionalna fronta) velik uspeh dosegla tudi v Franciji, v neposredni bližini pa se vzpenjajo tudi avstrijski Svobodnjaki, ki so na zadnjih volitvah imeli 26-odstotno podporo, in madžarski Jobbik.

Generacija Identitete Novice Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon

Da bi zmagale, se stranke spogledujejo s skrajnimi idejami

"V Evropi oziroma v zahodnem svetu gre predvsem za idejno izpraznjenost in oholost tradicionalnih strank, ki so postajale vedno bolj podobne druga drugi in v imenu volilnih zmag za vsako ceno začele flirtati s skrajnimi idejami, namesto da bi preizprašale lastne ideološke in politične temelje," meni Aljaž Pengov Bitenc, urednik Radia KAOS in bloger. Pengov Bitenc razloge za porast skrajno desnih strank vidi tudi v finančni in gospodarski krizi v preteklih letih.

Dejan Židan, SD. Novice Brodolom socialdemokracije. Lahko Dejan Židan obrne svojo ladjo?

Treba je ločevati med besedama skrajno in radikalno

Na nasprotni strani, na skrajni levici, je v bližnji preteklosti največji uspeh dosegla grška Siriza, ki zadnja tri leta vodi grško vlado, v evropskem merilu pa se je v evropski parlament prebila Druga Evropa.

"Prej približke kot kakšno stranko, ki bi jo lahko v celoti označili za skrajno," o skrajnih strankah v Sloveniji meni Rok Čaš, urednik portala Domovija.je. "Prej približke kot kakšno stranko, ki bi jo lahko v celoti označili za skrajno," o skrajnih strankah v Sloveniji meni Rok Čaš, urednik portala Domovija.je. Foto: osebni arhiv "V vsaki družbi obstaja konsenz (družbena pogodba) o skupnem ustroju, vrednotah in principih, po katerih družba deluje. Radikalizem v tem smislu pomeni večji odmik od osrčja teh principov in vrednot, a še vedno njihovo sprejemanje, priznavanje njihove veljavnosti. Skrajni način delovanja pa jih konstantno krši ali celo zahteva njihovo odpravo, spremembo 'pravil igre'," pravi Rok Čakš, urednik spletne strani Domovina.je.

Poudarja, da je treba ločevati med pojmoma skrajno in radikalno.

Za primer daje zahodno demokracijo, ki temelji na kapitalizmu in tržnem gospodarstvu. "Radikalno si je prizadevati za temeljno spremembo pomembnih postulatov te ureditve, a še vedno na demokratičen način, znotraj 'pravil igre' torej. Skrajno pa si je prizadevati za spremembo oziroma rušitev sistema ne glede na sredstva, torej tudi na nedemokratičen način, z nestrpnostjo, nasiljem in drugimi načini nespoštovanja družbenih norm, vrednot in pravil," razlaga Čakš.

Luka Mesec, Levica. Novice "Ne Levica, Šarec bo najšibkejši člen v koaliciji"

Prave skrajne stranke v Sloveniji ni

Oba sogovornika, tako Pengov Bitenc kot Čakš, se strinjata, da v Sloveniji prave skrajne stranke nimamo, in opozarjata, da so si v skrajnostih v nekaterih pogledih levi in desni celo podobni.

"V Sloveniji, kot rečeno, skrajnih strank, ki bi imele upoštevanja vreden doseg, (še) nimamo. So pa zato skrajne ideje in populizmi našli topel dom v marsikateri stranki," je prepričan Aljaž Pengov Bitenc, urednik Radia KAOS. "V Sloveniji, kot rečeno, skrajnih strank, ki bi imele upoštevanja vreden doseg, (še) nimamo. So pa zato skrajne ideje in populizmi našli topel dom v marsikateri stranki," je prepričan Aljaž Pengov Bitenc, urednik Radia KAOS. Foto: Bor Slana "Radikalna je nedvomno stranka Levica, ki se zavzema za temeljno spremembo delovanja 'globaliziranega neoliberalnega kapitalizma' in 'diktata prostega trga', kot razume zahodni družbeni ustroj. A pri tem kot stranka še vedno priznava demokratična pravila igre in si tega, vsaj na glas ali v programu, ne upa zahtevati na primer z revolucijo," meni Čakš.

Nekatere podobnosti z oznako skrajna stranka pripisuje še nekaterim manjšim strankam, ko sta Solidarnost in Sloga, radikalne frakcije pa ima tudi SD.

"Imamo različna društva in gibanja, ki gojijo podobna stališča in pristope. Stranke, ki se pri nas gibljejo pri skrajnem robu političnega prostora, pogosto kombinirajo različne elemente nacionalizma, regresivnega tradicionalizma in ksenofobije. Pri tem je zanimivo, da je med elementi skrajne desnice in skrajne levice pogosto manj razlik, kot bi si človek sprva mislil," na podobnost med njimi opozarja Pengov Bitenc.

Niso nevarne stranke, nevarne so ideje

Po njegovem prepričanju skrajne stranke ne predstavljajo grožnje, bolj nevarne pa se mu zdijo skrajne ideje, ki postajajo sprejemljiv del političnih programov uveljavljenih strank.

Parlamentarne volitve so v Sloveniji potekale 3. junija. Parlamentarne volitve so v Sloveniji potekale 3. junija. Foto: Ana Kovač

Kdo so klasični volivci skrajnih strank?

Klasičen volivec skrajnih strank je nezadovoljen posameznik, ki se počuti kot poraženec obstoječega sistema oziroma je prikrajšan za položaj v družbi, meni Pengov Bitenc.

Ali gre za rasizem, nacionalizem, ksenofobijo ali dejansko ekonomsko prikrajšanost, pogosto pa za kombinacijo vsega. To so ljudje, ki razloge za svojo usodo iščejo v zunanjih dejavnikih tudi takrat, ko teh dejavnikov ni, dodaja Pengov Bitenc.

"V nezanemarljivem številu pa so, predvsem na radikalni/skrajni levici, tudi mladi, ki jih žene bodisi iskreni idealizem bodisi vera v drugačen, pravičnejši svet, in takšni iz praviloma dobro situiranih družin, za katere je radikalno levičarstvo zgolj poza, ki je družbeno sprejeta kot napredna, uporniška, moderna," pa o drugi strani pravi Čakš.

Janez Janša SDS Novice Kaj se bo zgodilo, če Janši ne uspe sestaviti vlade

 

Komentarji

25

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • dejan1 / 07.06.2018. ob 10:11 +6 - 3

    Ali ne razumete? Kapitalizem pomeni vsak proti vsem. Kakorkoli in kadarkoli. Pojdite za par dni v ZDA, sprehodite se med njihovimi reveži (jih je veliko, ne boste jih zgrešili) in vse bo precej bolj razumljivo. Nekdo se bori s kravato, drugi s pisalom, tretji strelja teroriste (15-letne, recimo), četri nateguje rajo, da bo več demokracije, itd.

    +6 - 3
  • poluks / 08.06.2018. ob 13:58 +2 0

    Seveda jih imamo, skoncentrirane so v parlamentu po imenom SKRAJNO NESPOSOBNI.

    +2 0
  • lipovec / 07.06.2018. ob 10:47 +3 - 2

    V Sloveniji se "gospoda" prijavlja v politiko zaradi plače!

    +3 - 2
delitve: 22
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin