Nedelja, 11. 9. 2022, 22.20
2 leti, 2 meseca
Zloglasna organizacija, katere član je bil tudi razvpiti Dugin
V 80. letih je v Sovjetski zvezi delovalo združenje Pamjat, katerega naloga je bila skrb za kulturne in nacionalne spomenike v Rusiji. V drugi polovici 80. let je to združenje postalo glavni nosilec radikalnega ruskega nacionalizma.
V drugi polovici 70. let preteklega stoletja je v Sovjetski zvezi skupina ruskih ljubiteljskih zgodovinarjev in ljubiteljev knjig z dovoljenjem oblasti ustanovila zgodovinsko združenje z imenom Vitjaz (sl. vitez). Splošni cilj združenja je bilo varovanje pomembnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
Obletnica pomembne ruske zmage nad Tatari
Glavni razlog ustanovitve Vitjaza pa je bila predvsem bližajoča 600. obletnica bitke pri Kulikovu. V tej bitki, ki je bila 8. septembra 1380, so ruski knezi pod vodstvom moskovskega kneza Dmitrija blizu reke Don premagali tatarsko Zlato hordo.
Moskovski knez Dmitrij je po bitki dobil vzdevek Donski, zgodovinarji pa imajo bitko za prelomnico, po kateri je na eni strani začela pojenjati moč Tatarov, ki so od 13. stoletja vladali ruskim kneževinam, na drugi strani pa se je po bitki začel postopni vzpon Velike moskovske kneževine oziroma Rusije.
Sovjetska zveza Leonida Brežnjeva
V drugi polovici 70. let, ko je bil ustanovljen Vitjaz, je v Kremlju vladal komunist Leonid Brežnjev. Na prvi pogled se je tedaj zdelo, da nič ne bo omajalo Sovjetske zveze in njenega okostenelega komunističnega sistema, po drugi strani pa je na vrata trkala prihodnost.
Leonid Brežnjev je Sovjetski zvezi vladal od leta 1964 do 1982. V času njegove oblasti so v Sovjetski zvezi postali priljubljeni t. i. klubi ljubiteljev knjig. V drugi polovici 70. let ustanovljeno združenje Vitjaz je bil svojevrsten klub ljubiteljev knjig in amaterskih zgodovinarjev. V začetku 80. letih se je Vitjaz preimenoval v Pamjat, ta pa je v drugi polovici 80. let postala organizacija radikalnih ruskih nacionalistov.
Ideološki cilj boljševikov, ki so pod vodstvom Lenina leta 1917 prevzeli oblast v Rusiji, je bil v skladu z marksizmom vzpostavitev socialističnega sistema kot prehodnega sistema na poti v obljubljeni delavski raj – komunistično brezrazredno družbo.
Nacionalna ideja namesto komunizma
Čeprav so sovjetski komunisti vladali že nekaj desetletij, pa se je komunistični raj Sovjetom nenehno odmikal. Postalo je jasno, da je to utopični cilj, ki ga ni mogoče doseči. Tudi želja sovjetskih komunistov – zgraditev novega sovjetskega človeka in sovjetskega socialističnega naroda – je spodletela.
Takrat, konec 70. let, morda še ni bilo popolnoma jasno, kaj bo zamenjalo izpraznjeno komunistično ideologijo, že slabo desetletje pozneje pa je bilo to že več kot očitno: razredno idejo je v Rusiji na piedestalu zamenjala nacionalna ideja oziroma nacionalizem.
Kulturni Vitez postane nacionalistični Spomin
V 80. letih (najverjetneje leta 1982) se je združenje Vitjaz preimenovalo v Pamjat (sl. Spomin). Kot piše Sergej Suhankin v besedilu The rise and fall of Pamyat movement (sl. Vzpon in zaton gibanja Pamjat), je Pamjat takrat vodil Genadij Frigin, ki je bil povezan s sovjetskim ministrstvom za letalstvo.
Od leta 1985 do svoje smrti leta 2003 je Pamjat vodil monarhist Dmitrij Vasiljev (v prvi minuti videoposnetka ima novinarsko konferenco):
Leta 1985 je vodenje Pamjati prevzel Dmitrij Vasiljev, ki je zagovarjal skrajni ruski nacionalizem ter se celo nagibal k rasizmu in fašizmu. Maja 1987 je Pamjat brez dovoljenja oblasti organizirala protestni shod v središču Moskve. Pripadnike Pamjati je na dvourni pogovor takrat sprejel tedanji šef moskovskega mestnega komiteja sovjetske komunistične partije – Boris Jelcin.
Ruski nacionalizem in antisemitizem
Jeseni istega leta se je Pamjat razdrobila na več skupin, ki so vsa imela v imenu Pamjat. Najbolj je bila dejavna skupina pod vodstvom Vasiljeva, ki je nosila ime Nacionalno-domoljubna fronta Pamjat.
Rusom je obljubljala duhovni in nacionalni preporod na podlagi pravoslavja, narodnega značaja in duhovnosti. Poleg ruskega skrajnega nacionalizma je Pamjat postala tudi žarišče antisemitizma. Pripadniki Pamjati so tako trdili, da so Judje in komunistična partija krivi za gulage in genocid od 60 do sto milijonov Rusov.
Vasiljev bi postal novi ruski car
Že konec 80. letih je Pamjat izkoristila glasnost Mihaila Gorbačova, ki je sprostila stroge zakone glede zbiranja ljudi, in začela organizirati ulične pohode. Vasiljev je leta 1989 v nastopu na sovjetski televiziji zahteval obnovo monarhije in se tako rekoč sam ponudil za novega ruskega carja.
Pamjat je v 80. letih položila ideološke temelje sodobnega ruskega nacionalizma, ni pa ji uspelo v 90. letih postati močna politična stranka. Razlogov je več: od pogostih sporov v Pamjati, ki so prinašali vedno nove drobitve, do tega, da je Vasiljeva in Pamjat v začetku 90. let zasenčil medijsko spretni in nastopaški Vladimir Žirinovski. Ta po podatkih ni bil nikoli član Pamjati, je pa prevzel velik del političnih idej tega nacionalističnega gibanja in jih znal bolje "prodati" ruskim volivcem, ker je za razliko od malce dolgočasnega in medlega Vasiljeva znal iz politike narediti šov.
Pamjat zaradi razpada na več med seboj sprtih skupin ni nikoli postala vodilna politična sila, ki bi bila uspešna na volitvah, a je po drugi strani postala nekakšno gojišče radikalnih ruskih nacionalistov.
Razvpiti "gojenci" Pamjati
Član Pamjati je bil od leta 1985 Aleksander Barkašov, ki je leta 1994 napisal knjigo Abecednik ruskega nacionalista (ru. Azbuka ruskoga nacionalista). Barkašov je leta 1990 ustanovil neonacistično organizacijo Ruska nacionalna enotnost (razpuščena je bila leta 2000). Leta 2014 je Barkašov podpiral proruske separatiste v Ukrajini, ki so se bojevali proti oblasti v Kijevu. Njegov sin se je tudi dejavno vključil v spopade.
Leta 1988 se je v Pamjat včlanil še en pozneje zelo razvpit ruski nacionalist – Aleksander Dugin. Takrat je imel 26 let in je bil protikomunistično usmerjen, čeprav je bil njegov oče generalpolkovnik v ruski vojaški obveščevalni službi GRU. V 80. letih se je mladi Dugin navduševal tudi nad okultizmom in nacizmom ter si nadel vzdevek Hans Siever, namig na Wolframa Sieversa, nacističnega zločinca in domnevnega raziskovalca paranormalnih pojavov.
Domnevni Putinov ideolog
Leta 1993 je Dugin skupaj s pisateljem Eduardom Limonovom ustanovil Nacionalno boljševiško stranko, v kateri sta ideološko združila skrajni nacionalizem in boljševizem oziroma komunizem. Leta 1998 je Dugin zaradi spora z Limonovom stranko zapustil.
Aleksander Dugin se je v Pamjat včlanil kot 26-letni mladenič, v začetku 90. let pa je soustanovil Nacionalno boljševiško stranko, ki je skušala združiti skrajni nacionalizem in boljševizem. Na fotografiji vidimo takrat še golobradega Dugina, v ozadju pa je zastava, ki je zlitje komunistične in nacistične simbolike. Zastava nacionalnih boljševikov je podobna zastavi Hitlerjeve NSDAP: beli krog na rdeči podlagi, le da je namesto kljukastega križa v belem krogu komunistični simbol – srp in kladivo. Na rdečih komunističnih zastavah sta bila srp in kladivo ponavadi rumene ali bele barve, ne pa črne.
Zdaj Dugin velja za nekakšnega ideologa ruskega predsednika Vladimirja Putina, čeprav se po drugi strani pojavljajo trditve, da ni kakšnih trdnih povezav med Duginom in Kremljem.
Od Pamjati do Putinove Rusije
Pamjat že dolga leta ni več pomembna organizacija (Vasiljev je umrl leta 2003), a gledano iz zgodovinske perspektive je v času zatona komunizma postavila temelje sodobnega radikalnega ruskega nacionalizma, katerega del je tudi zanikanje ukrajinskega naroda in upravičenosti obstoja ukrajinske države. Njeno poudarjanje ruskega pravoslavja pa je postalo ena od glavnih ideoloških prvin pokomunistične Rusije.
18