Torek, 15. 10. 2019, 7.20
4 leta, 6 mesecev
ZDA uvedle prve sankcije proti Turčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,33
1
ZDA so pozvale Turčijo k takojšnjemu premirju na severu Sirije in pogajanjem s Kurdi. Ameriški podpredsednik Mike Pence je sporočil, da ga je predsednik ZDA Donald Trump pooblastil za pogajanja s Turčijo, ki bodo končala prelivanje krvi. Washington je tudi uvedel prve sankcije proti Ankari zaradi njene ofenzive v Siriji. Rusija je medtem sporočila, da ne bo dovolila, da bi v Siriji prišlo do spopadov med sirsko in turško vojsko. Med spopadi sta bila na severovzhodu Sirije v nedeljo ubita tudi dva novinarja.
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek z mešanico tvitov in uradnih sporočil naznanil uvedbo sankcij proti Turčiji in napovedal dodatne sankcije, če Ankara ne bo kmalu ustavila ofenzive proti sirskim Kurdom. Ob tem je Trump spet zagrozil s popolnim uničenjem turškega gospodarstva.
Danes je Trump sporočil, da bo ameriški podpredsednik Mike Pence v sredo odpotoval v Turčijo, kjer se bo sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. V delegaciji bosta tudi državni sekretar Mike Pompeo in svetovalec za nacionalno varnost Robert O'Brien.
Erdogan vztraja pri ofenzivi
Turški predsednik Erdogan medtem danes potrdil, da bo Turčija nadaljevala operacijo, dokler ne bo dosegla svojih ciljev. V govoru na regionalni konferenci v Bakuju, ki ga je prenašala televizija, je Erdogan dejal, da so v ofenzivi do zdaj "osvobodili" skoraj tisoč kvadratnih kilometrov sirskega ozemlja.
Dejal je, da bodo "kmalu vzpostavili varno območje od Manbidža do meje z Irakom", kjer bodo v prvi fazi namestili "milijon, nato pa dva milijona sirskih beguncev". Gre za 3,5 milijona beguncev, ki so trenutno v Turčiji.
Erdogan je do zdaj zavrnil že številne pozive h končanju ofenzive, ki so jih na Ankaro ob ZDA naslovile druge članice Nata, pa tudi članice Evropske unije in Združeni narodi.
Danes je Turčijo h končanju ofenzive pozvala še Kitajska, zaveznica sirskega režima v Damasku in Rusije. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang je pozval Ankaro, naj "najde pravo pot politične rešitve". Opozoril je tudi na možnost pobega skrajnežev Islamske države in njihovo okrepitev. Ankaro je pozval, naj se skupaj z mednarodno skupnostjo bori proti terorizmu.
Sankcije bodo stopnjevali
Finančni minister Steven Mnuchin je pojasnil, da so ZDA uvedle sankcije proti turškim ministrom za obrambo, energijo in notranje zadeve oziroma proti ministrstvom. Z izvršnim ukazom je Trump uvedel sankcije proti vsem turškim uradnikom, ki bodo vpleteni v kršenje človekovih pravic. Te sankcije pomenijo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja v ZDA.
Trump se je prav tako spet odločil zvišati carine na uvoz turškega jekla na 50 odstotkov, potem ko jih je pred pol leta znižal. Naznanil je tudi prekinitev pogajanj o trgovinskem sporazumu s Turčijo. Pence je dejal, da se je Trump za sankcije odločil po pogovoru z Erdoganom, ki ga je pozval, naj takoj sprejme prekinitev ognja, ustavi nasilje in sede za pogajalsko mizo. Pence je opozoril, da bodo sankcije stopnjevali, če se Turčija ne bo odzvala na pozive k prekinitvi ofenzive in pogajanjem.
Turška ofenziva se je začela v sredo, kmalu zatem, ko so ZDA s severa Sirije umaknile svoje vojake. Trump kljub kritikam republikanske in demokratske strani in obtožbam o izdaji kurdskih zaveznikov vztraja, da je bila njegova odločitev o umiku vojakov modra.
"Drugi bodo morda prišli in se borili za eno ali drugo stran. Naj pridejo. Zame je v redu vsak, ki želi pomagati Siriji pri zaščiti Kurdov. Ali je to Rusija, Kitajska ali pa Napoleon Bonaparte. Upam, da se bodo imeli lepo, mi smo 11 tisoč kilometrov stran," je na Twitterju pisal predsednik ZDA.
Po podatkih ZN je z domov pobegnilo že najmanj 190 tisoč ljudi
Spopadi v Siriji se medtem nadaljujejo. Kurdsko-arabske Sirske demokratične sile (SDF) so ponoči sprožile obsežen protinapad proti turškim silam okoli strateško pomembnega obmejnega mesta Ras al Ain. Lokalni mediji poročajo, da so kurdske sile danes mesto zavzele, drugi viri poročajo o nadaljevanju silovitih spopadov.
Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da so sile SDF, katere glavni del tvori kurdska milica YPG, s protinapadom upočasnile napredovanje turške vojske zahvaljujoč okrepitvam, okopom in mreži podzemnih tunelov. Turške sile so doslej prevzele nadzor nad več kot sto kilometrov dolgem obmejnem območju. V soboto so sporočile, da so ob podpori sirskih milic zavzele mesto Ras al Ain, česar pa drugi viri niso potrdili.
Dlje na zahodu se medtem nadaljujejo spopadi za prav tako strateško pomembno mesto na severu Sirije Manbidž. V mesto je po navedbah Damaska v ponedeljek vstopila tudi sirska vojska, ki se v skladu z nedeljskim dogovorom s kurdskimi oblastmi bojuje na kurdski strani. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je sirska vojska danes zavzela mesto in njegovo okolico. Turška vojska pa je sporočila, da je bil v obstreljevanju na območju danes ubit turški vojak; od začetka operacije jih je tako umrlo skupno pet.
V šestih dneh je turška ofenziva na severovzhodu Sirije po podatkih observatorija zahtevala življenja najmanj 70 civilistov, 135 borcev SDF ter 120 proturških borcev. Turška stran navaja, da je bilo v kurdskem obstreljevanju s položajev v Siriji doslej na turški strani meje ubitih 20 turških civilistov, od tega danes dva. Po podatkih Združenih narodov je od začetka ofenzive z domov pobegnilo že najmanj 190 tisoč ljudi, ubitih naj bi bilo najmanj 70 civilistov.
Rusija poudarja, da ne bo dovolila spopadov sirske in turške vojske v Siriji
Rusija je medtem danes sporočila, da ne bo dovolila, da bi v Siriji prišlo do spopadov med sirsko in turško vojsko, ki izvaja ofenzivo proti Kurdom na severovzhodu Sirije, je danes dejal posebni odposlanec ruskega predsednika za Sirijo Aleksander Lavrentjev. Turško operacijo je označil za nesprejemljivo. Sirska vojska je medtem prevzela nadzor v mestu Manbidž.
Lavrentjev, ki ruskega predsednika Vladimirja Putina spremlja na obisku v Abu Dabiju, je poudaril, da spopadi med sirsko in turško vojsko niso v interesu nikogar in da bi bili nesprejemljivi. "Ne bomo dovolili, da bi se to zgodilo," je zagotovil. Poudaril je, da Rusija turške ofenzive ne podpira. Nasprotno, stalno je Ankaro pozivala k zadržanosti, je dejal. Dodal je, da je stališče Moskve, da bi sirsko mejo morala varovati sirska vladna vojska in zato ni bila nikoli naklonjena ali podprla ideje o namestitvi turške vojske ali oborožene sirske opozicije na meji.
Opozoril je še, da bi lahko turška ofenziva spodkopala medversko sožitje na severu Sirije. Po njegovem ne bi z naklonjenostjo sprejeli namere Turčije, da na to območje, kjer prevladujejo Kurdi, Arabci in sunitski muslimani, preseli sirske begunce iz drugih delov Sirije. Potrdil je tudi, da so pogovori med predstavniki Kurdov in sirske vlade potekali tudi v ruskem vojaškem oporišču v Siriji.
Na severu Sirije med turškim posredovanjem ubita dva novinarja
Med turško operacijo na severovzhodu Sirije sta bila v nedeljo ubita dva novinarja, je danes sporočila organizacija Novinarji brez meja (RSF). Ob tem so ostro obsodili napade, ki jih na območju izvaja turška vojska, in Ankaro pozvali k spoštovanju resolucije Varnostnega sveta ZN o zaščiti novinarjev v oboroženih konfliktih.
V letalskem napadu na konvoj s civilisti sta bila v nedeljo ubita dopisnik kurdske tiskovne agencije Hawar News in dopisnik švedsko-kurdske televizije Cira TV, je na spletni strani sporočila organizacija. Še najmanj osem drugih novinarjev različnih medijev pa je bilo pri tem poškodovanih.
"Severovzhodna Sirija lahko izgubi svoje novinarje in postane črna luknja za novice in informacije, če turške in sirske oblasti ne storijo vsega, kar je mogoče, da bi zagotovili njihovo varnost in jim omogočili delo," je sporočila Sabrina Bennoui, ki je pri RSF pristojna za Bližnji vzhod.
Velika Britanija, Španija in Švedska so danes sporočile, da bodo zaradi turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije začasno ustavile izvoz orožja ali vojaške opreme v Turčijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Špansko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da Španija v koordinaciji s svojimi evropskimi partnerji ne bo izdajala novih dovoljenj za izvoz vojaške opreme, ki bi jo lahko uporabili v vojaških operacijah v Siriji. Turške legitimne varnostne skrbi je potrebno nasloviti in rešiti s političnimi in diplomatskimi sredstvi in ne z vojaškimi akcijami, so poudarili v Madridu.
Španija je bila med letoma 2008 in 2018 po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne študije (Sipri) peta največja dobaviteljica orožja Turčiji, za ZDA, Južno Korejo, Nemčijo in Italijo.
Švedska preklicala obe docoljenji za izvoz vojaške opreme v Turčijo
Švedska je danes sporočila, da je preklicala obe dovoljenji za izvoz vojaške opreme v Turčijo. Odločitev je sprejel neodvisni inšpektorat za strateške izdelke (ISP), ki so ga na Švedskem ustanovili leta 1996 in nadzira ter zagotavlja skladnost z zakonodajo glede vojaške opreme in izdelkov z dvojno rabo. Švedska sicer med letoma 2018 in 2019 ni izdala nobenih novih dovoljen za izvoz orožja, današnja odločitev pa velja tudi za material, ki se ne uporablja v spopadih, so sporočili iz ISP.
Švedska zunanja ministrica Ann Linde je v ponedeljek na srečanju zunanjih ministrov EU sicer predlagala embargo na dobavo orožja Turčiji na ravni EU, kar pa ni bilo sprejeto.
Raab: Turška operacija resno spodkopava varnost in stabilnost v regiji
V Londonu pa je britanski zunanji minister Dominic Raab v parlamentu danes dejal, da britanska vlada ne bo izdala dovoljenj za izvoz orožja, ki bi ga Ankara lahko uporabila v ofenzivi. Raab je dodal, da turška operacija resno spodkopava varnost in stabilnost v regiji in da ji je London nasprotoval od začetka.
"To ni akcija, ki bi jo pričakovali od zaveznice, je lahkomiselna in kontraproduktivna, in gre na roko Rusiji in režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada," je izpostavil.
O razmerah se je danes v Londonu z britanskim premierjem Borisom Johnsonom pogovarjal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Po pogovoru je dejal, da odločitev več članic Nata za začasno ustavitev izvoza orožja v Turčijo kaže na to, da so mnoge zaveznice v Natu zelo kitične in da obsojajo turško operacijo.
Za začasno ustavitev izvoza so se pred Londonom, Madridom in Stockholmu odločile še številne turške zaveznice v Natu in EU, med drugim Nemčija in Francija.
1