ZDA objavile letno poročilo o človekovih pravicah po svetu

Poročilo zajema 190 držav in kritizira stare "znance", od Rusije, Kitajske, Irana, Kube, Afganistana, Pakistana, Mjanmara, Zimbabveja, Severne Koreje, do Sudana in Somalije. Bush je poročilu zbil kredibilnost Poročilo pokriva zadnje leto republikanske administracije predsednika Georgea Busha, ki je bila lani kot tudi pretekla leta sama izpostavljena kritikam zaradi zlorab v vojni proti terorizmu. Zaradi tega je prizadevno delo uslužbencev ameriških veleposlaništev, ki so zbirali in obdelovali podatke, v očeh mnogih držav manj kredibilno. Manj kredibilno je tudi zaradi izjav državne sekretarke Hillary Clinton pretekli teden, ko je med obiskom Kitajske izjavila, da vprašanje človekovih pravic ne bo vplivalo na sodelovanje pri boju proti svetovni finančni krizi, podnebnim spremembam in jedrskemu programu Severne Koreje.

Clintonova si je zaradi tega prislužila kritike organizacij za varstvo človekovih pravic, njene besede pa so letošnje hude kritike Kitajske v poročilu razvodenele. Poročilo kritizira Kitajsko z znanim seznamom kršitev, kot so zunajsodni pogoji, prisilno delo, mučenja, zapiranja disidentov in zatiranja pravic na Tibetu. Poročilo kritizira Rusijo po novem zaradi lanskoletne vojne v Gruziji, ki je povzročila hude civilne žrtve, ter omenja, da so državljanske svoboščine v Rusiji pod udarom. Druge omenjene države so več ali manj deležne istih kritik kot lani, saj se položaj ne spreminja.

V poročilu omenjena tudi Slovenija Med 190 državami so tudi takšne, katerih težave na področju človekovih pravic niso niti približno primerljive s tistimi v posebej izpostavljenih državah poročila, vendar pa v njem najdejo svoje mesto. Takšna je tudi Slovenija, pri čemer poročilo največ prostora namenja navajanju točk, naslovov in podnaslovov statističnega obrazca, čeprav izpostavlja tudi nekaj problemov. Pred leti je bilo v poročilu veliko prostora namenjeno vračanju lastnine državljanom in katoliški cerkvi, česar pa je letos malo, saj poročilo navaja, da je vlada do 30. junija lani rešila 97,3 odstotka zahtevkov za vračilo premoženja.

Poročilo o Sloveniji zajema slabih 19 strani in opisuje sistem ter ugotavlja, da se pravice na splošno spoštujejo, čeprav je tudi nekaj problemov, kot so sodni zaostanki, posredni vladni vplivi na medije, površno obravnavanje prošenj za azil, nasilje proti ženskam in otrokom v družini in družbi, trgovina z ljudmi, diskriminacija Romov, nasilje nad homoseksualci in diskriminacija proti državljanom nekdanje Jugoslavije.

Omenjeni tudi džamija in judovska skupnost Poročilo navaja, da je bilo lani v Sloveniji 28 kredibilnih poročil o policijski korupciji ter da se sodni zaostanki še naprej kopičijo, kljub zakonu iz leta 2007, ki zagotavlja pravico do hitrih postopkov brez zavlačevanja. Do 30. septembra je bilo nakopičenih 275.627 zaostankov in ministrstvo za pravosodje je najelo 155 novih sodnikov, da se jih odpravi. Poročilo omenja, da se do konca leta gradnja mošeje v Ljubljani še ni začela kljub dogovoru in da judovska skupnost, ki šteje okrog 300 članov, poroča o nekaj predsodkih, neznanju in napačnih stereotipih, ne pa tudi o nasilju ali odkriti diskriminaciji.

V Sloveniji glede na poročilo vlada medijska svoboda, čeprav je bilo nekaj poskusov vplivanja in pritiskov ter obstaja tudi samocenzura novinarjev. Poročilo pravi, da je urad ombudsmana ugotovil, da so poskusi vladnega pritiska na tiskane medije propadli, malce več uspeha pa je imela vlada pri oddajnih medijih. Omenjajo se tudi kritike, da je iz vladnega sklada za pluralizacijo medijev šlo neprimerno več sredstev za medije katoliške cerkve in vladi naklonjene medije.

V poročilu tudi izbrisani Poročilo State Departmenta pravi, da je v Sloveniji med 4000 do 6000 oseb brez legalnega statusa, kar je posledica odločitve vlade leta 1992, da izbriše iz registrov 18.000 jugoslovanskih državljanov, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo. Američani so glede tega previdni in pravijo, da je za nekatere to administrativni, za druge pa politični problem in da se nekateri izbrisani pritožujejo, da jih vlada ni ustrezno informirala, drugi pa ne vidijo razloga v tem, da bi morali prositi za državljanstvo, če so imeli v Sloveniji stalno bivališče. Poročilo tudi pravi, da se odločitev ustavnega sodišča iz leta 2003 glede neustavnosti delov zakona o tej zadevi do konca leta 2008 ni upoštevala.

Poročilo malce obširneje obravnava Rome in ženske. Poročilo omenja, da Grosuplje že tri leta ne upošteva določila, da morajo imeti Romi predstavnika v lokalnih svetih, vlada pa proti občini ni ukrepala. Šolanje romskih otrok je različno po regijah, na primer na Dolenjskem jih obiskuje osnovno šolo le 39 odstotkov, v Prekmurju pa 70 odstotkov. Poročilo omenja tudi segregacijo otrok v šoli v Bršljinu, zaradi česar je vlada med drugim najela pet dodatnih učiteljev.

V Sloveniji je posiljena vsaka sedma ženska V Sloveniji naj bi obstajal problem nasilja nad ženskami v družinah, pri tem tudi posilstev. Amnesty International in telefon SOS pravita, da je v Sloveniji posiljena vsaka sedma ženska, le pet odstotkov pa jih poišče pomoč. Lani je bilo v Sloveniji 62 kazenskih primerov posilstva, 60 primerov spolnega nasilja in 178 primerov spolnega napada na mladoletno osebo. Ženske sicer dobijo povprečno 93 odstotkov moške plače za isto delo. Sicer pa State Department ugotavlja, da minimalna plača v Sloveniji, ki znaša okrog 590 evrov mesečno, zagotavlja dostojen življenjski standard.

Poročilo omenja napade na homoseksualce Glede trgovine z ljudmi je Slovenija še naprej skoraj povsem tranzitna država in deloma tudi destinacija. Prostitucija je nezakonita, vendar pa vlada tega zakona aktivno ne uveljavlja, v Sloveniji pa naj bi bilo okrog 80 barov ali klubov s prostitucijo. V poročilu se omenja tudi napad na dva homoseksualca v času Parade ponosa v Ljubljani 21. junija lani ter napad na tri kasneje in da policija storilcev ni našla.

Slovenci naj bi korupcijo državnih uradnikov jemali kot resen in razširjen problem in neodvisna komisija za preprečevanje korupcije je lani dobila 661 prijav suma, raziskala 465, od katerih naj bi bilo 116 kredibilnih. Komisija se je pritoževala, da nima dovolj sredstev in ljudi, poročilo State Departmenta pa omenja, da je ustavno sodišče leta 2006 ustavilo poskus vlade, da komisijo ukine in jo zamenja s parlamentarno komisijo.