Organizacija Transparency International je objavila indeks zaznave korupcije (CPI) za leto 2011, ki odraža zaupanje ljudi v svoje voditelje in javne institucije ter v vladavino prava v državi.
Danska in Nova Zelandija sta bili letos ocenjeni z 9,5 točke, Finska pa z 9,4 točke. Med 182 državami so se najslabše uvrstile šibke in nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. Na samem koncu lestvice sta pristali Somalija in Severna Koreja z 1,1 točke, ki sta v CPI letos vključeni prvič.
Slovenija na 35. mestu
CPI za letošnje leto sicer kaže, da sta kar dve tretjini od skupno 182 držav na lestvici od nič (zelo veliko korupcije) do deset (malo korupcije) dosegli manj kot pet točk. Takšen rezultat pomeni, da korupcija še vedno predstavlja resen problem. Slovenija je z indeksom 5,9 pristala na 35. mestu.
"Številne vlade svojih državljanov še vedno ne ščitijo pred korupcijo"
Kot so sporočili iz TI, so splošni rezultati CPI zaskrbljujoči, saj številne vlade svojih državljanov očitno še vedno ne ščitijo pred korupcijo. Kot opozarjajo, "protesti po vsem svetu ... jasno kažejo na občutek državljanov, da njihovi voditelji in javne institucije ne delujejo niti dovolj transparentno niti odgovorno".
Kot dodajajo, so na korupcijo letos opozarjali protestniki tako v bogatih kot revnih državah - od Evrope, ki se spopada z dolžniško krizo, do arabskega sveta, ki ga letos pretresajo množični prodemokratični protesti, ki so ponekod že odnesli z oblasti dolgoletne voditelje.
Večina arabskega sveta na spodnji polovici lestvice
Večina arabskih držav se uvršča v spodnjo polovico letošnjega CPI, saj dosegajo manj kot štiri točke. Glede te regije TI sicer opozarja, da "so nepotizem, podkupovanje in klientelizem tako globoko zakoreninjeni v vsakdanje življenje, da imajo celo obstoječi protikorupcijski zakoni le malo vpliva".
V Evropi najslabše stanje v Ukrajini, Rusiji, Belorusiji, Azerbajdžanu in Armeniji
Države območja z evrom, ki se spopadajo s hudo dolžniško krizo - kot so zapisali pri TI "delno tudi zaradi neuspeha javnih oblasti pri reševanju podkupovanja in davčnih utaj, ki so ključno gonilo dolžniške krize" - so medtem med najslabše ocenjenimi državami EU. V Evropi so se sicer poleg Danske in Finske najbolje odrezale Švedska, Norveška, Nizozemska in Švica, najslabše pa Ukrajina, Rusija, Belorusija, Azerbajdžan in Armenija.
Indeks CPI države razvršča glede na zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države. Gre za kompleksen indeks, nekakšno "nadraziskavo", utemeljen na podatkih, ki so jih zbrale različne neodvisne in ugledne organizacije.
Korupcija - zloraba zaupane moči v lastno korist
Korupcija je zloraba zaupane moči v lastno korist, se glasi definicija, ki jo uporablja TI tako za javni kot zasebni sektor. CPI temelji na vprašanjih, ki se nanašajo na zlorabo javnih pooblastil v zasebno korist - kot je npr. podkupovanje javnih uslužbencev in poneverjanje javnih sredstev. Vključena so tudi vprašanja, ki preverjajo učinkovitost protikorupcijskih ukrepov.
2
