Nedelja, 15. 11. 2020, 23.05
4 leta
Zakaj je Kitajski uspelo ukrotiti virus, Evropi pa ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,53
51
Nekateri na Zahodu so celo napovedovali, da bo novi koronavirus Černobil za kitajskega predsednika Ši Džinpinga, torej da bo usoden za njegovo oblast. A Kitajski je pod njegovim vodstvom uspelo ukrotiti virus, Evropi, pa tudi veliki večini preostalega sveta, pa še ne.
Medtem ko je Evropa pod močnim udarom drugega vala pandemije novega koronavirusa, pa je Kitajski, čeprav je "domovina" bolezni covid-19, vsaj za zdaj uspelo ukrotiti nevarni virus. Za kitajski uspeh sta ključna dva razloga.
Lani decembra, po nekaterih podatkih pa že prej, so se v kitajskem 11-miljonskem mestu Wuhan pojavljali primeri skrivnostne, atipične pljučnice. Kitajske oblasti so zdravniki iz Wuhana o novi bolezni obvestili 27. decembra lani.
Kitajci najprej omahujejo, nato pa odločno ukrepajo
Kitajska oblast je 31. decembra lani Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) obvestila o atipični pljučnici, ki jo povzroča neznan virus. Takrat so Kitajci še trdili, da ni primerov, ki bi dokazovali prenos bolezni s človeka na človeka. Nov virus, pozneje poimenovan 2019-nCoV oziroma sars-cov-2, so odkrili 7. januarja.
Če je v začetnih dnevih izbruha epidemije kitajske oblasti bolj skrbelo, kako prikriti izbruh nove bolezni, ki je pozneje dobila ime covid-19, pa so se 23. januarja, ko je postalo jasno, da se nevarni virus prenaša s človeka na človeka in da je smrtonosen, odločile za stroge zajezitvene ukrepe.
60-miljonski Hubej odrezan od preostale Kitajske
Najprej so dale v strogo karanteno Wuhan in okoliška mesta, nato pa tudi celotno več deset milijonsko provinco Hubej, katere središče je Wuhan. Podobni, a manj strogi ukrepi so bili uvedeni tudi v drugih kitajskih mestih zunaj te province.
Wuhan je mesto, kjer je lani decembra ali novembra izbruhnila pandemija novega koronavirusa. Mesto, ki mu pravijo tudi kitajski Chicago, je bilo v tako imenovanem lockdownu, to je v stanju skoraj popolnega zaprtja javnega in gospodarskega življenja, od 23. januarja do 8. aprila.
Obenem so kitajske zdravstvene oblasti v primeru pojava novega žarišča okužb z množičnim testiranjem odkrivale okužene in tako omejile širjenje virusa. Kitajcem je tudi uspelo, da bolnišnice niso postale žarišče okužb.
Černobil za Ši Džinpinga? Ne, Alamo za Donalda Trumpa
Čeprav so prvi primer okužbe s koronovirusom zunaj Kitajske odkrili 13. januarja (na Tajskem), je svet takrat večinoma na bolezen še gledal kot na kakšno kitajsko eksotično zanimivost. Februarja so nekateri zahodni mediji celo ugibali, ali bo novi koronavirus postal Černobil kitajskega predsednika Šija Džinpinga. Takrat še niso slutili tega, da bo Ši Džinping politično preživel pandemijo, da pa bo virus postal Alamo za ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Gledano nazaj lahko rečemo, da je Kitajski uspelo še pravi čas širjenje virusa zatreti v kali. Prebivalstvo avtoritarne države je bilo desetletja vajeno strogega nadzora, zato je bilo oblastem lažje uveljaviti strogo karanteno.
Strog nadzor nad državljani
Tudi oblast, ki je z različnimi metodami, na primer s številnimi nadzornimi varnostnimi kamerami v mestih, že prej nadzorovala svoje prebivalstvo, je to tehnologijo lahko uporabila tudi za boj proti pandemiji. S kamerami so odkrivali ljudi, ki po mestu hodijo brez mask (te so denarno kaznovali) ali kažejo bolezenske znake.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), katere generalni tajnik je Etiopijec Tedros Adhanom Ghebreyesus, se v času pandemije ni ravno izkazala. Šele 27. januarja je WHO novi koronavirus razglasila za grožnjo svetovnemu zdravju, izredne razmere po vsem svetu pa je razglasila šele 30. januarja. Pandemijo je WHO razglasila šele 11. marca. Svetovna zdravstvena organizacija je dajala tudi različna stališča glede zaščitnih mask, generalni direktor Ghebreyesus pa je na začetku širjenja virusa po svetu celo grajal prepoved potovanj, češ da to ne more zaustaviti širjenja.
Zaradi slabega zraka v kitajskih mestih so številni Kitajci že pred pandemijo nosili zaščitne maske, zato so se – tako kot drugi Azijci – tudi hitro privadili temu in so dosledno nosili maske.
Kitajska spomladi ukroti virus
In medtem ko se je pandemija zgodaj spomladi razbesnela po drugih delih sveta, se je na Kitajskem že opazno umirjala. Kitajcem je več kot očitno uspelo (vsaj za zdaj) ukrotiti virus.
Po spletni strani worldometers.info so tako do zdaj na Kitajskem umrli trije prebivalci na milijon ljudi oziroma nekaj več kot 4.600. Vseh Kitajcev je približno 1,4 milijarde. Za primerjavo: v Belgiji, ki je, če odštejemo državico San Marino, država z največ mrtvimi na milijon prebivalcev na svetu, je do zdaj zaradi koronavirusa umrlo približno 1.200 ljudi na milijon prebivalcev.
Evropi spodleti
Če je Kitajski uspelo s strogimi ukrepi še pravi čas v kali zatreti širjenje virusa, pa je Evropi to več kot očitno spodletelo. Prve primere okužb v velikih zahodnoevropskih državah so odkrili med 20. in 30. januarjem. To so bile tako imenovane uvožene okužbe iz Kitajske.
Bergamo je mesto v deželi Lombardiji in središče istoimenske pokrajine. V tej pokrajini se je virus na koncu zime in v začetku pomladi zelo razbesnel in terjal veliko življenj (na fotografiji je pokopališče v kraju Nembro, kjer so grobovi ljudi, ki so umrli zaradi bolezni covid-19). Bergamo je postal sopomenka za stanje, ko izgubimo nadzor nad virusom, ki nato pušča za sabo številne mrtve.
Prava drama na evropskih tleh pa se je začela 20. februarja v severnoitalijanskem kraju Codogno, ko so odkrili prvi domači primer okužbe v Italiji. Codogno je kraj v večinoma poljedelski pokrajini Lodi ob reki Pad, ki je del dežele Lombardija. Italijanske oblasti so Codogno in še nekaj krajev v Lodiju hitro dale v karanteno.
Usodno italijansko omahovanje
Toda nato so prišli dnevi usodnih napak. Že 23. februarja so prvi primer okužbe s koronavirusom potrdili v pokrajini Bergamo, ki je prav tako kot Lodi del dežele Lombardija. A vlada v Rimu in tudi lokalna oblast sta tukaj omahovali s strogimi zajezitvenimi ukrepi, ker sta se bali gospodarskih posledic.
Za razliko od kmetijskega Lodija je Bergamo industrijsko močna pokrajina. Tudi lokalni gospodarstveniki so se uprli karanteni oziroma t. i. lockdownu in so celo posneli oglasni videoposnetek z naslovom Bergamo non si ferma (sl. Bergamo se ne ustavlja).
Videoposnetek, ki je nasprotoval zapiranju Bergama:
Virusa ni mogoče več zatreti v kali
Šele 8. marca je dala italijanska vlada v karanteno celotno Lombardijo, 10. marca pa celotno Italijo. A prepozno, virus se je že preveč razširil po pokrajini Bergamo in začel trositi smrt. Ni bilo več mogoče ponoviti kitajskega modela in v kali zatreti virusa.
A konec februarja in v začetku marca niso zaspali samo Italijani, ampak tudi drugod po Evropi. Če so Kitajci v strahu, da bi množično praznovanje kitajskega novega leta dalo nesluten pospešek širjenju virusa, 23. januarja odpovedali množične prireditve, so v Evropi ljudje brez težav odhajali na zimske počitnice v smučarska središča.
Smučarska žarišča okužb
Eno od teh, tirolski Ischgl, ki je skupaj z obmejnimi smučišči na švicarski in italijanski strani meje del največjega evropskega smučarskega središča, je postal veliko žarišče okužbe.
Tirolsko smučarsko središče Iscghl je kraj, od koder se je virus razširil v številne zahodnoevropske države, zlasti v Skandinavijo. Že 29. februarja so na Islandiji odkrili okužbe z virusom pri potnikih v letalu, ki je priletelo iz Münchna. Številni so bili prej na smučanju v Ischglu. Kljub vse več podatkom o okuženih smučarjih iz različnih držav, ki so bili prej na Tirolskem, so avstrijske oblasti zdaj že razvpito smučarsko središče zaprle šele 16. marca.
Ljudje so prihajali sem na smučanje zlasti iz severnoevropskih držav, se tukaj nevede okužili z virusom na apres ski zabavah (to je na zabavah po smučanju) v nabito polnih lokalih in nato odnesli virus s sabo domov v svoje države.
Vsaka članica EU rešuje lastno kožo
Prvi ključen dejavnik, zaradi katerega je Kitajski uspelo ukrotiti virus, Evropi pa ne, je torej hitrost ukrepanja. Drugi ključen dejavnik pa je ta, da je bil boj proti pandemiji v 1,4-milijardni Kitajski enoten in je imela osrednja oblast popoln nadzor v vseh delih države.
EU pa je v času tako imenovanega marčevskega šoka, ko je staro celino zajel preplah, dobesedno razpadla. Vsaka članica EU je takrat reševala svojo kožo (spomnimo se, kakšen je bil boj za zaščitne maske in drugo opremo). In vsaka država se je z virusom spopadala na svoj način – brez enotne politike kot na Kitajskem.
Neenoten evropski boj proti virusu
Nekatere države so šle prepozno v zapiranje javnega življenja (Francija, Belgija, Španija, Italija), druge še pravočasno (na primer Danska, Norveška, tudi Slovenija). Čisto drugo pot so ubrali Švedi, ki so se pod vodstvom svojega glavnega državnega epidemiologa Andersa Tegnella odločili za "jezdenje skozi pandemijo".
Prvi val pandemije v Evropi je konec zime in na začetku pomladi udaril zlasti po zahodnih državah, državam bolj na vzhodu in jugovzhodu stare celine je bilo najprej prizaneseno. A kmalu se je pokazalo, da te države niso čudežno odporne na virus, ampak so imele na začetku samo srečo. Junija letos so tako poskočile okužbe v Severni Makedoniji, zlasti med tamkajšnjimi Albanci. Število okužb je začelo naraščati tudi na sosednjem Kosovu, v Srbiji (zlasti v Sandžaku), Bosni in Hercegovini (BiH) in Črni gori. Virus se je iz Kosova razširil tudi na Hrvaško. Revni Balkan, ki je z migracijami delovne sile tesno povezan z gospodarsko razvitimi evropskimi državami, je tako poleti postal novo žarišče pandemije.
Velika Britanija je najprej želela doseči čredno odpornost s prekužitvijo, a se je sredi poti premislila in šla (prepozno) v zapiranje. Veliko držav na vzhodu Evrope jo je v prvem valu zelo dobro odneslo, saj začetni sunek ni prišel do njih, na primer Češka, Poljska in nekatere balkanske države.
Virus kroži po stari celini
A neenotna politika boja proti pandemiji v EU, pa tudi v drugih evropskih državah, ki so tesno povezane z EU, na primer balkanske države, ki so rezervoar delovne sile za članice EU, je kriva za to, da ni mogoče popolnoma ukrotiti virusa na stari celini. Lahko s strogimi ukrepi ukrotiš virus v neki državi, a nato v to državo spet pride virus iz druge evropske države, ki virusa ni ukrotila.
Kot ladja, v katero vdira voda iz različnih lukenj. Eno luknjo lahko zapreš, a kaj, ko nato voda začne teči iz druge luknje. Tako je na primer poleti v Nemčiji prišlo do izbruha okužb v mesnopredelovalni tovarni podjetja Tönnies. Virus je prišel skupaj z delavci iz Romunije in Bolgarije.
Delovna sila z Balkana in turizem
Poleti so okužbe izbruhnile v Severni Makedoniji, nato v Sandžaku, Bosni, na Hrvaškem. Vse to pa so kraji, ki so povezani tudi s Slovenijo, saj veliko delovne sile prihaja od tam. Svoje je k vnovičnemu širjenju virusa na evropskih tleh dodal še turizem. Virus torej spomladi ni bil ukročen, ampak je krožil po evropskih državah in nato jeseni spet vsepovsod močno udaril.
51