Zagrebške Stožice prinašajo samo izgubo

Prevladovalo je prepričanje, da mora vsako mesto, ki da kaj nase, imeti večnamensko dvorano. Če je to glavno mesto, mora biti velika, v mnogo primerih prevelika. Zdi se, da imata takšno dvorano tako Ljubljana v Stožicah kot Zagreb z Areno.

Arena je bila nekaj, kar smo Ljubljančani zavidali Zagrebu. Lepa, velika dvorana za športne prireditve in koncerte je leta 2009 obetala, da bo v sosednjo državo pritegnila največje svetovne zvezde.

Hrvaški časopis Globus je objavil podatke o poslovanju dvorane. Letos bo zasedena vsega 62 dni. Povprečno je v dvorani en dogodek mesečno: tako so bili recimo letos poročni sejem, koncert Halida Beslića, Top Gear šov, festival Hrane in vina ter nekaj rokometnih tekem.

Oktobra bodo tri prireditve: najprej bo predaval pasjelog Cezar Millan, dva dni pozneje bo otroški sejem, konec meseca pa nastop japonske plesno-bobnarske skupine Yamato. Novembra bo ena sama prireditev: nastopil bo Andreo Bocceli. Tri decembrske dni bo na sporedu otroška predstava na ledu, vrhunec uporabe velike dvorane pa bo tik za tem, ko bo žensko evropsko rokometno prvenstvo in bo dvorana zasedena celotna dva tedna.

Prazna dvorana, polne trgovine In dvorana je bila zgrajena prav za rokomet. Leta 2009 sta jo meščanom Zagreba podarila Ivo Sanader in zagrebški župan Milan Bandić, namenjena pa je bila za svetovno prvenstvo v rokometu. Se pravi: mi imamo dvorano zaradi košarke, Zagrebčani zaradi rokometa. Zagrebško Areno je tedaj v veliki meri financiralo podjetje Ingra, ki mu bodo iz proračuna še do leta 2036 plačevali obroke posojila, letno vrednega 7,2 milijona evra, skupno pa 200 milijonov evrov. Po letu 2036 naj bi se dvorana financirala sama.

Dvorana ima 90.340 kvadratih metrov površine in 15.024 sedežev. Povprečno je ob zdajšnji zasedenosti dnevno zasedenih 823 sedežev, kar je dobrih pet odstotkov kapacitet. Tik ob Areni je trgovinsko središče, ki so ga Zagrebčani za razliko od Ljubljančanov dokončali. V trgovinah nimajo težav z gosti: letos jih je bilo že šest milijonov.

Velikanski obratovalni stroški Zagrebško Areno upravlja podjetje Arena, ki je del Zagrebškega holdinga. Zadnja leta ima le izgubo in nima zaposlenih, saj je tudi direktor podjetja zaposlen v Holdingu. Po podatkih Globusa njegova letna plača znaša toliko, kot je bila lanska izguba dvorane.

Ker je dvorana večino časa prazna, v nebo vpijoči tudi obratovalni stroški, ki jih vsak mesec plačujejo davkoplačevalci. Letno je to okoli 260 tisoč evrov za elektriko, 120 tisoč evrov za plin, deset tisoč evrov za vodo. Za organizacijo prireditev skrbi 30 zaposlenih v Holdingu, dvorano čisti zasebno podjetje, ki ima sklenjeno letno pogodbo, vredno 90 tisoč evrov – dober zaslužek glede na to, da takrat, ko dvorana ni v uporabi, delata le dva čistilca. Dodatni stroški so še varovanje, ki letno znaša 130 tisoč evrov, varnostniki , ki dvorano letno varujejo neprekinjeno, pa večino časa stražijo zrak. Večino letnih stroškov plača Holding, saj dvorana zasluži le za približno 40 odstotkov pokritja letnih stroškov. Ob tem pa so seveda še obroki za posojilo, za katerega so obresti že dosegle strošek letnih obratovalnih stroškov dvorane.

Odgovorni izgubo pripisujejo slabi obiskanosti prireditev. Tvegani naj bi bili celo koncerti velikih svetovnih zvezdnikov, saj naj bi ti zaradi premajhne prodaje vstopnic hitro odpovedali koncerte. Tako so v zadnjem letu v Areni gostovala le štiri velika imena: Beyonce, Mark Knopfler, Depeche Mode in Iron Maiden. Letos ni nastopila niti ena zvezda, razen mehiškega pasjega učitelja, ki bo svoje nasvete delil prvega oktobra.

Gradilo zasebno podjetje, ki je pred stečajem Glavna težava pa je verjetno v tem, kako in zakaj je bila dvorana sploh zgrajena. Za prestiž so jo zgradili politiki, posel so dali zasebnemu podjetju, mesto Zagreb pa je nato od njih odkupilo koncesijo za upravljanje objekta, ko bi odplačali vso posojilo, pa bi mesto postalo lastnik. Za podjetje Ingra, ki je zgradilo dvorano, naj bi lobiral celo sam hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Toda zaradi dvorane je zdaj tik pred stečajem tudi podjetje Ingra. Za izgradnjo so najeli posojilo pri banki BKS, ker pa država obrokov najemnine ne plačuje redno, ima podjetje že 500 dni blokiran račun in okoli 90 milijonov dolga. Že leta 2011 so protestno zaprli dvorano Arena, dokler Zagrebški holding ni plačal zapadlih obveznosti, a to ni pomagalo.

Ljubljančani Zagrebčanom zavidamo samo še Ikeo V začetku leta je bil pripravljen stečaj podjetja Ingra, po katerem bi prodali tudi dvorano Arena, kar bi zahtevale banke. Pozneje so se upniki dogovorili za drugačno odplačevanje dolga, saj ima po pogodbi predkupno pravico za dvorano mesto Zagreb, in to šele prihodnje leto, ko bi zanjo morali plačati 80 milijonov evrov. So pa v Ingri dosegli, da so intenzivno začeli iskati partnerja za organizacijo dogodkov, da bi bila dvorana bolje zasedena. Ena od možnosti je tudi ta, da bi jo pregradili v več manjših dvoran, s čimer bi omogočili organizacijo več manjših prireditev.