Petek, 8. 7. 2016, 15.27
7 let, 1 mesec
Začel se je "zgodovinski" vrh Nata v Varšavi
Nato krepi vojaško navzočnost na meji z Rusijo
Voditelji zveze Nato so na vrhu v Varšavi, ki ga je prvi mož zavezništva označil za zgodovinskega, potrdili napotitev štirih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko. Nato s krepitvijo vojaške navzočnosti na svojih vzhodnih mejah odgovarja na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija.
"To bo prelomen vrh in pomemben vrh v zgodovini našega zavezništva," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
"To je odločilen trenutek za našo varnost," je poudaril Norvežan. "Nato bo še enkrat poslal jasno sporočilo, da smo tu, da zaščitimo in branimo vse zaveznike v novem in bolj tveganem varnostnem okolju," je dejal prvi mož zavezništva.
Nato je v odgovor na ukrajinsko krizo za trikrat povečal število vojakov v svojih silah za hitro posredovanje (NRF), in sicer na 40 tisoč. Znotraj teh sil je vzpostavil tudi "bojno konico" z okoli pet tisoč vojaki, ki naj bi se bili sposobni na krizno območje odpraviti v vsega dveh dnevih.
Slovenski premier poudaril, da je v odnosu z Rusijo potrebno iti po dveh poteh
Tudi slovenski premier Miro Cerar je dejal, da je varšavski vrh prelomen, in sicer zato, ker se svet in še posebej Evropa soočata s številnimi krizami. Kot je poudaril, Slovenija v zaostrenih odnosih z Rusijo zagovarja stališče, da je treba iti po dveh poteh hkrati - z dialogom in z ustreznimi ukrepi za odvračanje morebitne nevarnosti.
Po njegovih besedah je treba zagotoviti enotnost zavezništva z novimi pristopi, še posebej v odnosu do Rusije. Nato mora po njegovih besedah opraviti temeljito analizo in na vrhu sprejeti skupne zaveze za prihodnja leta.
Nato potrdil napotitev štirih bataljonov na Baltik in Poljsko
Stoltenberg je na novinarski konferenci po prvem zasedanju voditeljev za zaprtimi vrati sporočil, da so potrdili napotitev štirih bataljonov na Baltik in Poljsko. Šlo bo za robustne večnacionalne bataljone, ki bodo v omenjene štiri države napoteni prihodnje leto in se bodo redno izmenjavali.
Bataljoni "izkazujejo moč čezatlantskih vezi in dajejo jasno vedeti, da bi bil napad na eno zaveznico napad na celotno zavezništvo", je poudaril Stoltenberg.
Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija prispevala vod s 30 vojaki za bataljon pod kanadskim poveljstvom v Latviji.
Rusija Natu zaradi načrtov za napotitev sil v vzhodno Evropo očita kratkovidnost. "Absurdno je govoriti o grožnji iz Rusije, ko na Bližnjem vzhodu dnevno umira na stotine ljudi," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Putin pozval Merklovo in Hollanda, naj vplivata na Porošenka
Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem telefonskem pogovoru francoskega predsednika Francoisa Hollanda in nemško kanclerko Angelo Merkel pozval, naj v okviru pogovorov ob vrhu Nata v Varšavi vplivata na ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, da bo spoštoval mirovni sporazum iz Minska, so sporočili iz Kremlja.
O razmerah v Ukrajini se je ruski predsednik že v sredo pogovarjal s svojim ameriškim kolegom Barackom Obamo. V telefonskem pogovoru je bil Obama "zelo jasen", da mora Rusija prenehati podpirati proruske separatiste, je povedal ameriški državni sekretar John Kerry.
3