Sreda, 26. 4. 2023, 15.22
1 leto, 1 mesec
427. DAN VOJNE V UKRAJINI
Kitajsko sporočilo Zelenskemu: izhod iz vojne je samo en
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
98
Kitajski predsednik Ši Džinping do zdaj še ni obsodil ruske invazije Ukrajine.
Kitajski predsednik Ši Džinping se je danes prvič po ruskem napadu na Ukrajino po telefonu pogovarjal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Dejal mu je, da so pogovori in pogajanja edini izhod iz vojne, in poudaril, da bo Kitajska "vedno stala na strani miru". V Pekingu so ob tem napovedali, da bodo v Ukrajino poslali politično delegacijo.
21.00 Ruski ostrostrelci pri Hersonu ubili novinarja italijanskega medija
17.29 Lula: Nima smisla ugotavljati, kdo ima prav v vojni v Ukrajini
15.17 Prvi pogovor Šija in Zelenskega po ruskem napadu na Ukrajino
13.28 Zelenski ob obletnici nesreče v Černobilu Rusijo obtožil izsiljevanja
10.49 Ukrajina poroča o zelo težkih razmerah v Bahmutu
10.03 Zelenski napad ruske vojske na muzej v Kupjansku označil za barbarsko dejanje
9.06 Slovenska vlada Ukrajini v tajnosti dostavila 20 oklepnikov
7.26 Natovi lovci prestregli ruska letala
21.00 Ruski ostrostrelci pri Hersonu ubili sodelavca italijanskega medija
Ukrajinski sodelavec italijanskega novinarja časnika La Repubblica je danes umrl po tem, ko so ga na obrobju Hersona v Ukrajini iz zasede ustrelili domnevni ruski ostrostrelci, so sporočili iz italijanskega dnevnika. Dopisnik Corrado Zunino je bil pri tem ranjen. Oba sta nosila neprebojna jopiča z jasno označbo, da sta novinarja.
Ukrajinec Bogdan Bitik, ki je delal kot Zuninov posrednik in prevajalec, je padel pod streli, njegovo truplo pa je po navedbah La Repubblice trenutno zahtevno odstraniti s kraja streljanja zaradi prisotnosti ostrostrelcev. Nanju so po besedah Zunina streljali potem, ko sta brez težav prešla tri ukrajinske nadzorne točke.
Po Zuninovem pričevanju je videl Bitika, kako leži nepremično na tleh, sam pa je z ranjeno ramo stekel stran do civilnega vozila, ki ga je odpeljalo do bolnišnice v Hersonu. Poskusil je poklicati ukrajinskega kolega, a ni bilo odgovora. "Mislim, da je mrtev, na začetku hersonskega mosta," je zapisal na Twitterju.
17.29 Lula: Nima smisla ugotavljati, kdo ima prav v vojni v Ukrajini
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v okviru svoje prve evropske turneje od vrnitve na položaj danes obiskal Španijo. Po pogovorih s španskim premierjem Pedrom Sanchezem je kritiziral rusko invazijo na Ukrajino, a ocenil, da zdaj nima smisla govoriti o tem, kdo ima prav v tej vojni, in da so prioriteta mirovna pogajanja.
To je dejal, potem ko je razburil zahodne zaveznice Kijeva z izjavo, da z dobavami orožja Ukrajini podaljšujejo tamkajšnjo vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
15.17 Prvi pogovor Šija in Zelenskega po ruskem napadu na Ukrajino
"Glede ukrajinske krize je Kitajska vedno stala na strani miru, njeno temeljno stališče pa je spodbujanje mirovnih pogovorov," je po poročanju kitajske državne televizije CCTV med pogovorom z ukrajinskim predsednikom dejal Ši.
Po navedbah CCTV je kitajski voditelj dejal še, da Kitajska krize ne bo izkoriščala za dobiček. "Pri reševanju jedrskega vprašanja morajo vse vpletene strani ostati mirne in zadržane, se resnično osredotočiti na prihodnost in usodo sebe in vsega človeštva ter skupaj obvladovati in nadzorovati krizo," je dodal.
Februarja je Kitajska predstavila mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem je v 12 točkah med drugim pozvala k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvarila pred uporabo jedrskega orožja. Načrt je sprožil kritičen odziv z Zahoda na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga pa Peking ni verodostojen za posredovanje v konfliktu, ker ruske invazije ni obsodil. Na fotografiji kitajski predsednik Ši Džinping.
V Pekingu so ob tem napovedali, da bodo v Ukrajino poslali delegacijo, da bi našla "politično rešitev" konflikta. "Kitajska stran bo poslala posebnega predstavnika kitajske vlade za evrazijske zadeve, ki bo obiskal Ukrajino in druge države ter z vsemi stranmi opravil poglobljeno komunikacijo za politično rešitev ukrajinske krize," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.
"Imel sem dolg in pomenljiv telefonski pogovor s predsednikom Ši Džinpingom," je na Twitterju zapisal Zelenski. "Verjamem, da bosta ta klic in imenovanje ukrajinskega veleposlanika na Kitajskem dala močan zagon razvoju naših dvostranskih odnosov," je dodal.
I had a long and meaningful phone call with 🇨🇳 President Xi Jinping. I believe that this call, as well as the appointment of Ukraine's ambassador to China, will give a powerful impetus to the development of our bilateral relations.
— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) April 26, 2023
Tiskovni predstavnik Zelenskega Sergej Nikiforov je na Facebooku sporočil, da sta se voditelja pogovarjala skoraj eno uro. To je bil sicer prvi pogovor Šija in Zelenskega od začetka ruske invazije februarja lani. Peking glede konflikta v Ukrajini ohranja nevtralno držo, Ši pa ruske invazije doslej še ni obsodil.
13.28 Zelenski ob obletnici nesreče v Černobilu Rusijo obtožil izsiljevanja
Rusija jedrske elektrarne uporablja za izsiljevanje Ukrajine in sveta, je danes ob 37. obletnici jedrske nesreče v Černobilu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah je treba narediti vse, da se "teroristični državi" to prepreči, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Pred 37 leti je nesreča v jedrski elektrarni Černobil pustila velikansko brazgotino na vsem svetu," je Zelenski zapisal na Telegramu. Po njegovih besedah je Rusija lani svet izpostavila nevarnosti nove jedrske nesreče.
"Narediti moramo vse, da teroristični državi preprečimo uporabo jedrskih elektrarn za izsiljevanje Ukrajine in sveta," je dodal.
Aprila 1986 je eksplodiral reaktor v takrat še sovjetski nuklearki v Černobilu, ki leži približno sto kilometrov severno od Kijeva. Dogodek velja za največjo jedrsko nesrečo v času civilne uporabe jedrske energije. Radioaktivno onesnažena območja okoli reaktorja so zaprli.
V nesreči je umrlo ali bilo ranjenih na tisoče ljudi, več deset tisoč pa se jih je moralo preseliti. Sčasoma so s 30-kilometrskega območja okoli elektrarne skupno evakuirali približno 350 tisoč ljudi. Izključitveno območje danes ostaja nenaseljeno, z izjemo nekaterih starejših prebivalcev, ki so se tja vrnili kljub uradni prepovedi.
Ruska vojska je februarja lani že prvi dan napada na Ukrajino zavzela Černobil in tam ostala več tednov. Po navedbah ukrajinske strani so bili ruski vojaki morda izpostavljeni sevanju, ko so na območju kopali jarke in z oklepnimi vozili dvigovali oblake prahu.
Ruske sile so marca lani zavzele tudi ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, ki je največja v Evropi. Občasno obstreljevanje v okolici objekta od takrat vzbuja strah pred novo jedrsko nesrečo, zato si Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in mednarodna skupnost že dlje časa prizadevata za vzpostavitev varne cone okoli elektrarne, da bi s tem zmanjšali tveganje za nesrečo.
10.49 Ukrajina poroča o zelo težkih razmerah v Bahmutu
Razmere v Bahmutu, kjer spopadi potekajo že deset mesecev, so resnično težke, je danes priznal poveljnik ukrajinskih sil za posebne operacije Viktor Horenko, ki je obiskal svoje vojake v mestu. Britansko obrambno ministrstvo poroča, da so se spopadi preselili tudi na obrobje mesta, kjer si Ukrajina prizadeva ohraniti nadzor nad dobavno potjo.
Čeprav je ruskih vojakov več, ukrajinske sile vedo, kako ravnati, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenil Horenko in dodal, da jim s ciljanjem na ključne položaje ruskih sil uspeva preprečevati prevzem mesta.
Rusko obrambno ministrstvo in najemniška vojaška skupina Wagner sicer javljata, da nadzorujeta okrog 80 odstotkov mesta, ki je nekoč štelo 70 tisoč prebivalcev, danes pa je v veliki meri uničeno.
Ukrajina se Bahmutu, ki je tarča napadov od lanskega poznega poletja, ne želi odreči, da bi preprečila prodor ruskih sil globlje v notranjost države. Mesto namreč predstavlja glavni del obrambne črte med Bahmutom in Siverskom, ki jo je ukrajinska vojska vzpostavila po ruskem zavzetju Severodonecka in Lisičanska.
Če bi mesto v celoti padlo v ruske roke, bi se s tem za Ruse odprla pot do večjih mest Slovjansk in Kramatorsk, bliže na dosegu bi jim bilo tudi načrtovano zavzetje celotne regije Doneck.
Francoska tiskovna agencija AFP z obiska v mestu poroča, da Ukrajina v Bahmutu za visoko ceno brani vsako ulico posebej. A ob tem navaja besede namestnika poveljnika tamkajšnjega bataljona, da s tem drugim enotam ukrajinske vojske dajejo čas za pripravo na protinapad.
O nadaljevanju spopadov zlasti na zahodu Bahmuta poroča tudi britansko obrambno ministrstvo, ki ob sklicevanju na obveščevalne podatke dnevno navaja informacije o stanju na ukrajinski fronti. Ukrajinske sile se po njihovih navedbah zdaj bojujejo zlasti za ohranitev nadzora nad pomembno dobavno potjo 0506. V tem okviru spopadi trenutno potekajo tudi v bližini vasi Hromove, so zapisali na Twitterju.
10.03 Zelenski napad ruske vojske na muzej v Kupjansku označil za barbarsko dejanje
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v torek odzval na raketni napad ruske vojske na lokalni zgodovinski muzej v Kupjansku na severovzhodu Ukrajine, v katerem sta po zadnjih podatkih umrli dve osebi, deset jih je bilo ranjenih. Napad je označil za barbarsko dejanje in dodal, da poskuša Rusija izbrisati ukrajinsko zgodovino in kulturo.
Na Telegramu je ukrajinski predsednik objavil videoposnetek ljudi v vojaških uniformah med ruševinami delno uničene stavbe muzeja z razbitimi okni. V videonagovoru pa je še navedel, da je Rusija do zdaj skupno uničila več kot 60 ukrajinskih muzejev in galerij.
"Rusija je s tem napadom ubila dve ženski (...), deset ljudi je bilo ranjenih, vsem zagotavljamo potrebno pomoč," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še povedal Zelenski.
Ukrajinska vojska je nadzor nad mestom Kupjansk, ključnim železniškim vozliščem na severovzhodu Ukrajine, ponovno prevzela septembra lani. Ko so se letos okrepile bojazni, da bi lahko ruska vojska mesto ponovno osvojila, je Ukrajina v začetku marca odredila evakuacijo ranljivih prebivalcev.
9.06 Slovenska vlada Ukrajini v tajnosti dostavila 20 oklepnikov
Slovenska vlada je po neuradnih informacijah 24ur.com v popolni tajnosti v Ukrajino dostavila 20 oklepnikov tipa Pandur. Slovenski Valuki so bili v slovenski vojski 24 let in so najmlajše orožje, ki ga je Slovenija poslala Ukrajini. Namenjeni so za prevoz pehote, ščitijo jo pred protipehotnimi minami ter pehotnim orožjem do kalibra 12,7 milimetra.
Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku:
7.26 Natovi lovci prestregli ruska letala
Nemška in britanska bojna letala so prestregla tri ruska izvidniška letala v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem, so danes po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočile nemške letalske sile.
Tri ruska letala - dve bojni letali su-27 in letalo iljušin Il-20 - niso oddajala signalov s svojega transponderja. Prestregli so jih lovci eurofighter obeh zaveznic Nata.
Estonija, Latvija in Litva, ki so članice zveze Nato, nimajo lastnih bojnih letal, zato vojaško zavezništvo od leta 2004 skrbi za varovanje baltskega zračnega prostora na severovzhodu Evrope. Druge članice Nata v baltske države, ki mejijo na Rusijo, redno pošiljajo bojna letala in osebje.
V začetku aprila je nemška vojska po osmih mesecih predala poveljstvo tamkajšnje Natove misije zračnega nadzora Veliki Britaniji, vendar še vedno izvaja podporne dejavnosti.
98