Sobota, 5. 10. 2024, 18.02
1 mesec, 2 tedna
Vse se je začelo, ker se je ni želel dotakniti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,86
Stetoskop so odkrili leta 1816 in se je hitro razširil med zdravniki. V poznejših desetletjih so ga vse bolj izpopolnjevali.
Stetoskop je skorajda eden od zaščitnih znakov zdravnikov. Do njegove iznajdbe je prišlo v prvi polovici 19. stoletja. Iznajdba je bila posledica želje nekega francoskega zdravnika, da bi poslušal bitje srca in dihanje svojih bolnic, ne da bi se pri tem z ušesom in glavo dotikal njihovih teles.
V pisnih virih je poslušanje dihanja prvič izpričano pred okoli 3.600 leti v nekem staroegiptovskem papirusu o zeliščih. Primeri poslušanja dihanja so omenjeni tudi v staroindijskih zapisih pred okoli 3.500 leti in v Hipokratovih zapisih iz petega in četrtega stoletja pred našim štetjem.
Obisk mlade ženske
Obstajata dve zgodbi o naključnem nastanku stetoskopa, obe pa sta povezani s francoskim zdravnikom bretonskega rodu, ki mu je bilo ime Rene Theophil Hyacinthe Laënnec.
Po prvi zgodbi, ki jo je v enem od svojih besedil opisal tudi Laënnec sam, ga je leta 1816, ko je ta služboval v neki pariški bolnišnici, obiskala mlada ženska s čezmerno težo, ki je imela težave s srcem.
Laënnec ni želel dati ušesa na prsni koš bolnice
Do tedaj je bilo običajno, da je zdravnik poslušal bitje srce ali dihanje tako, da je prislonil uho na telo. Laënnecu, ki je bil tudi globoko veren katolik, pa se je to zdelo pri tej bolnici zaradi spola in starosti neprimerno.
Reneju Laënnecu je pri izdelavi prvega stetoskopa pomagalo njegovo glasbeno znanje. Bil je flavtist in si je sam izdeloval piščali.
Spomnil se je na dejstvo iz akustike, da je mogoče z veliko razločnostjo slišati praskanje žebljička na enem koncu kosa lesa, ko prislonimo uho na drugega. Tudi dogodek, ko je videl otroke, kako se igrajo z dolgim kosom lesa, je vplival na njegovo zamisel.
Valj iz papirja
Otroci so namreč držali uho na enem koncu palice, medtem ko so nasprotni konec praskali z buciko, palica pa je prenašala in krepila praskanje.
Laënnec je tako zvil kos papirja v nekakšen valj in ga z enim koncem pritrdil na predel srca, z drugim pa na uho ter bil nemalo presenečen in zadovoljen, ko je ugotovil, da so zvoki dihanja in utripanja srca pri tej metodi poslušanja veliko jasnejši in razločnejši kot pri poslušanju neposredno z ušesom na prsih.
Izmišljena zgodba o iznajdbi stetoskopa
V drugi različici, ki je skoraj zagotovo izmišljena, je Laënnec nekega dne prišel domov k svoji ženi, ki pa je bila zelo slabe volje. Na svojem šiviljskem krožku je slišala, da se dotika in polaga glavo na prsi mladih žensk, in bilo ji je strašno nerodno.
Rene Laënnec je tudi skoval frazo posredna avskultacija (posredno poslušanje) kot nasprotje neposredne avskultacije. Svoj instrument je imenoval stetoskop, ki je skovanka grške besede za prsi (stethos) in grške besede za pregled (skopos).
Čeprav ji je pojasnil, da je to njegova naloga, njegova žena ni bila pomirjena. Zato naj bi, da bi upošteval željo svoje žene, zvil kos papirja v stožec ter tako poslušal dihanje in utripanje srce pri svojih bolnicah.
Laënnec izrezlja stetoskop iz lesa
Laënnec je kmalu po uporabi valja iz papirja izrezljal novo orodje iz lesa za poslušanje. Ta stetoskop je uporabljal tudi za poslušanje ploda v trebuhu nosečnic.
Pri tem je Laënnecu pomagalo dejstvo, da je bil flavtist in da je sam izdeloval svoje lesene piščali. Te piščali se niso zelo razlikovale od njegovega prvega stetoskopa – dolge votle cevi iz lesa in medenine.
Izboljšave stetoskopov
Do 20. let 19. stoletja je bil stetoskop na voljo po vsej Evropi in zdravniki so eksperimentirali z različnimi velikostmi, oblikami in materiali, da bi ustvarili najučinkovitejše orodje.
Sredi 19. stoletja so izumil binauralni stetoskop z dvema slušalkama. Zvoki iz prsnega koša so bili zdaj veliko natančnejši, ker je bila ob poslušanju blokirana večina zunanjega hrupa.
Skozi čas so se stetoskopi razlikovali glede na to, za kaj se uporabljajo in pri katerih bolnikih se uporabljajo.
Laënnecova risba njegovega stetoskopa
Ariel Roguin, Rene Theophile Hyacinthe Laënnec (1781–1826): The Man Behind the Stethoscope (sl. Rene Theophile Hyacinthe Laënnec (1781–1826): Človek za stetoskopom), september 2006.
Misha Choudry, Thor S. Stead, Rohan K. Mangal, Latha Ganti, The History and Evolution of the Stethoscope (sl. Zgodovina in razvoj stetoskopa), objavljen na spletu avgusta 2022.
Lisa M. Wong, Music and Medicine: Harnessing discipline and creativity (sl. Glasba in medicina: izkoriščanje discipline in ustvarjalnosti), Journal of ethics, avgust 2014.
