Vrh G8 z določenim napredkom pri podnebnih spremembah

Srečanja so se v treh dneh udeležili voditelji kar 27 držav, zato so se ob koncu vrstili pozivi k razširitvi formata G8. K razširitvi formata G8 je pozvala nemška kanclerka Angela Merkel. Poleg nje se je za širitev G8 vsaj na G14 (G8+G5+Egipt) zavzel tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, pa tudi gostitelj srečanja Silvio Berlusconi je v G14 videl pravšnji forum.

Obama: Mislim, da smo v prehodnem obdobju Celo ameriški predsednik Barack Obama je ob koncu tridnevnega srečanja izrazil podporo razširitvi G8. "Mislim, da smo v prehodnem obdobju. Poskušamo najti pravo obliko, ki bo združevala učinkovitost in sposobnost ukrepanja s tem, da bo vanjo vključeno čim več držav," je dejal in napovedal, da se bo ta proces iskanja pravega formata zaključil v naslednjih letih. Obenem se je zavzel za manjše število vrhunskih srečanj, ki pa morajo biti zelo ambiciozno zastavljena.

Manj navdušeni nad širitvijo formata pa so v Rusiji in na Japonskem, pa tudi švedski premier Reinfeldt je posvaril, da preveč ljudi za mizo zmanjšuje učinkovitost srečanj in kakovost razprav.

Velikih prebojev ni bilo Vrhunsko srečanje v L'Aquili sicer ni postreglo z velikimi preboji, saj ga je večina videla kot vmesno postajo na poti do naslednjega vrha skupine dvajsetih najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev G20, ki ga bo v ameriškem Pittsburghu gostil Obama. Vseeno pa je postregel z sklepi, ki jih nekateri ocenjujejo za premik v stališčih najpomembnejših držav na svetu.

Najbolj odmevno je bilo to, da so se tako države G8 posebej kot vse države iz Foruma največjih gospodarstev (G8+G5+Avstralija, Indonezija in Južna Koreja), ki ustvarijo 80 odstotkov vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov, strinjale, da bi bilo potrebno dvig povprečne globalne temperature omejiti na dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo oz. koncem 18. stoletja.

G8: Izpuste je treba zmanjšati za 50 odstotkov Države G8 so obenem izrazile potrebo po 50-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050, pri čemer naj bi industrijsko razvite države svoje izpuste oklestile za najmanj 80 odstotkov. Zelo pomembna podrobnost izhodiščnega leta - leto 1990 ali kakšno kasnejše leto - pa je ostala odprta.

Niso pa se države G8 uspele zediniti okoli srednjeročnih zavez za zmanjšanje izpustov (do leta 2020), čeprav znanstveniki menijo, da bi morale razvite države do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za med 25 in 40 odstotkov glede na leto 1990. Napovedale so le "robustne skupne in posamične srednjeročne zaveze".

Točnih številk financiranja boja proti podnebnim spremembam ni Poleg tega niso v sklepih omenjene nikakršne številke glede financiranja boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju, medtem ko ZN ocenjuje, da bi obseg tega financiranja moral znašati okoli 150 milijard dolarjev letno. Ker se razvite države niso zavezale k srednjeročnim ciljem in niso namignile, koliko so dejansko pripravljene skozi finančno pomoč in prenos tehnologije pomagati državam v razvoju, se G5 ni želela zavezati k nikakršnim specifičnim srednjeročnim ciljem zmanjšanja izpustov.

Medtem ko so nekateri voditelji v soglasju glede nujnosti omejitve povprečne globalne temperature in v zavezi po 80-odstotnem znižanju izpustov do 2050 videli precejšen korak naprej, pri čemer so prepoznali pozitiven učinek prihoda na oblast Obame, pa je ameriški predsednik posvaril, da pred decembrsko svetovno podnebno konferenco v Koebenhavnu ostaja še veliko dela. Podobno so poudarjali tudi voditelji držav EU, ki se je kot povezava edina zavezala k ambicioznim srednjeročnim ciljem.

Nevladne organizacije: To je katastrofalna drža Bolj kritični so bili v okoljskih nevladnih organizacijah, kjer so izostanek srednjeročnih ciljev in finančnih zavez s strani G8 označili za katastrofalno držo, ki ne vodi v učinkovit nov globalni režim boja proti podnebnim spremembam, ki naj bi ga dorekli decembra v Koebenhavnu in naj bi nasledil Kjotski protokol ter vključil tudi najpomembnejše države v razvoju.

Za ambiciozen in uravnotežen zaključek pogajanj o liberalizaciji Pomemben premik pa je bil dosežen na področju nadaljnje liberalizacije svetovne trgovine. Skupini G8 in G5 sta se namreč zavzeli za "ambiciozen in uravnotežen" zaključek pogajanj o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine (t.i. kroga iz Dohe) do leta 2010, ter napovedali, da se bosta "upirali protekcionizmu in spodbujali odprtost trgovine in naložb". S tem naj bi prispevali k okrevanju svetovnega gospodarstva, saj je kriza za okoli 12 odstotkov oklestila obseg svetovne trgovine.

Glede stanja svetovnega gospodarstva so voditelji G8 zapisali da "razmere ostajajo negotove, tveganja za svetovno gospodarsko in finančno stabilnost pa ostajajo precejšnja". Voditelji so se zavezali, da bodo še naprej izvajali "makroekonomske spodbude v skladu s cenovno stabilnostjo in srednjeročno javnofinančno vzdržnostjo".

Ali je zdaj primeren čas za izvajanje izhodnih strategij? Obenem so se voditelji G8 strinjali s potrebo po ustreznih strategijah za izhod iz povečane javnofinančne zadolženosti, ko bo okrevanje gospodarstev zagotovljeno, te pa bodo odvisne od gospodarskih in javnofinančnih razmer v posameznih državah. Tak izbor besed je jasen znak, da države niso soglasne glede tega, ali je že sedaj primeren čas za izvajanje izhodnih strategij.

20 milijard dolarjev za prehransko varnost v Afriki Voditelji G8 so se skupaj z afriškimi državami lotili tudi vprašanja gospodarskih in socialnih razmer v Afriki ter prehranske varnosti. Na koncu so vse sodelujoče države sprejele pobudo, da bodo v treh letih za prehransko varnost namenile 20 milijard dolarjev, s čimer naj bi pripomogli k razvoju "trajnostnega razvoja kmetijstva".

Gre za nov globalni pristop k vprašanju prehranske varnosti, ki naj bi pomenil odmik od dosedanjih prevladujočih oblik pomoči v hrani v izrednih okoliščinah pomanjkanja hrane v smeri izboljšanja produktivnosti kmetijstva v državah v razvoju.

Iransko jedrsko vprašanje je treba rešiti po diplomatski poti Voditelji G8 so govorili tudi o najbolj perečih mednarodnih političnih temah. Izrazili so odločenost za rešitev iranskega jedrskega vprašanja "po diplomatski poti", Teheranu pa so dali do konca septembra čas, da odgovori na ponudbo za dialog z mednarodno skupnostjo.

Izrazili so še "globoko zaskrbljenost" zaradi nemirov, ki so izbruhnili po iranskih predsedniških volitvah, ter oblasti v Teheranu pozvali, naj tujim diplomatskim predstavnikom omogočijo neovirano delo. Zaradi nasprotovanja Rusije ni bilo pozivov k novim strožjim sankcijam proti islamski republiki.

Voditelji so tudi ostro obsodili severnokorejski jedrski poskus in izstrelitve raket, ki, kot so poudarili, ogrožajo mir in stabilnost ter predstavljajo kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN. Pjongjang so pozvali, naj se odreče vsem jedrskim poskusom in izstrelitvam raket ter opusti svoj jedrski program.

Države so napovedale pomoč pri obnovi L'Aquile Voditelji in njihove soproge so si med srečanjem ogledali posledice potresa v L'Aquili, žrtev pa so se spomnili tudi z minuto molka. Več držav je napovedalo tudi pomoč pri obnovi kulturnih spomenikov v tem srednjeveškem mestu.

V strogo zastraženi in nekoliko odročni L'Aquili se niso ponovili protesti protiglobalistov, ki so zaznamovali vrhunska srečanja G8 v zadnjih letih. Protestniki so sicer proti vrhu G8 protestirali tudi v Rimu in drugih mestih, večina protestov pa je minila mirno. Manjši spopadi s policijo je zaznamoval le protest v Rimu pred začetkom tridnevnega vrha G8. Svoje nestrinjanje z organizacijo vrha v L'Aquili so sicer izražali tudi domačini, od katerih jih je po potresu mnogo ostalo brez domov.