Volitve v dumo

To pa ne bodo običajne volitve: ruski predsednik Vladimir Putin, ki se mu prihodnje leto izteče drugi mandat, bo na njih nastopil kot glavni kandidat na listi stranke Enotna Rusija, ki računa na prepričljivo zmago. V četrtkovem televizijskem nagovoru je Putin Ruse pozval, naj na volitvah glasujejo za Enotno Rusijo. Opozoril je, da bi nepodpora tej stranki državo lahko pahnila v gospodarski in politični kaos iz 90. let prejšnjega stoletja, posvaril pa je tudi pred vrnitvijo na oblast tistih, ki "želijo spremeniti trenutno politiko" in "se vrniti v obdobje ponižanja, odvisnosti in razkroja".

Moralni mandat za Putina

Putinov televizijski nagovor je bil deležen velike pozornosti zaradi pričakovanj, da bo razkril svoje načrte za naprej. Marca 2008 se mu bo namreč iztekel drugi predsedniški mandat, ustava pa mu ne dovoljuje kandidirati za tretji zaporedni mandat. Edini namig, ki ga je dal v četrtkovem nagovoru, pa je bil, da bodo izidi volitev nedvomno pomembno vplivali na predsedniške volitve.

V Rusiji izredno priljubljeni Putin, ki je prvi predsedniški mandat nastopil leta 2000, je že večkrat ponovil, da ne bo spreminjal ustave tako, da bi lahko znova kandidiral, obenem pa poudaril, da bi mu morebitna zmaga Enotne Rusije na parlamentarnih volitvah dala "moralni mandat", da ohrani vpliv v državi.

Putin v zadnjih mesecih rusko in tujo javnost pušča v negotovosti glede svoje usode. Septembra je za novega premiera imenoval Viktorja Zubkova, za katerega ni izključil možnosti predsedniške kandidature. Prav tako ni izključil možnosti, da bi sam postal premier, a je za to postavil dva pogoja: volilno zmago Enotne Rusije in "modernega politika" na položaju predsednika.

Po premoru Putin znova v boj za predsedniški položaj

Pojavljajo se tudi ugibanja, da naj bi po premoru Putin znova kandidiral za predsednika. Med scenariji je možnost, da bi na marčevskih predsedniških volitvah izvoljeni predsednik po nekaj mesecih odstopil iz zdravstvenih razlogov, kar bi privedlo do predčasnih predsedniških volitev, na katerih bi znova kandidiral Putin.

Na nedeljskih volitvah v dumo bo lahko sodelovalo 107,2 milijona volivcev v Rusiji in 1,7 milijona v tujini. Enotna Rusija računa na 50 do 60 odstotkov glasov, za ostale stranke pa je vstop v parlament negotov. Duma je namreč lani zvišala volilni prag za vstop v parlament s petih na sedem odstotkov.

Doslej druga največja poslanska skupina, komunistična stranka Genadija Zjuganova, na volitvah računa na podporo sedmih do desetih odstotkov volivcev. Komunisti, ki jih podpirajo predvsem upokojenci, se zadnje čase soočajo z upadanjem števila volivcev, v ključnih vprašanjih pa sicer podpirajo politiko Kremlja.

Možnost vstopa v parlament ima tudi Žirinovski

Možnost vstopa v parlament ima še ultranacionalistična liberalno-demokratska stranka (LDPR) Vladimirja Žirinovskega, tudi zanesljiv partner Kremlja, ki ji pripisujejo od pet do sedem odstotkov glasov. Poleg Žirinovskega je na vrhu strankine liste nekdanji agent KGB Andrej Lugovoj, ki ga Velika Britanija obtožuje vpletenosti v umor kritika Kremlja Aleksandra Litvinenka.

Prokremeljska stranka Pravična Rusija, ki je bila ustanovljena jeseni 2006, si želi utrditi položaj z lokalnih volitev marca, ko je prejela več kot 12 odstotkov glasov, vendar ji raziskave napovedujejo le pet odstotkov podpore. Vodja stranke Sergej Mironov si je v predvolilni kampanji prizadeval za tretji predsedniški mandat Putina.

Možnosti ostalih strank za vstop v dumo so nične. Prozahodne stranke, kot sta Zveza desnih sil (SPS) ali Jabolko, se pred volitvami niso dogovorile za združitev, zato možnosti za uspeh nimajo.

Tujina kritizira nedeljske volitve

Duma je poleg tega, da je zvišala volilni prag, lani odpravila tudi zahtevano minimalno volilno udeležbo za veljavnost volitev, ter možnost oblikovanja strankarskih blokov in glasovanja "proti vsem". Opozicija trdi, da si je skušala vlada s tem zagotoviti zmago prokremeljskih strank, kritizira pa tudi neenakopraven dostop političnih sil do medijev.

Nedeljske volitve v dumo so kritizirali tudi v tujini. Dvom v poštenost volitev se je še povečal, potem ko je Urad Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Moskvo novembra obvestil, da njegovi opazovalci zaradi pomanjkanja sodelovanja ruskih oblasti volitev ne bodo mogli spremljati.

Rusija je obtožbe zavrnila in poudarila, da je odločitev Ovseja znak naraščajočih napetosti med Rusijo in Zahodom. Putin je tako izjavil, da za bojkotom zahodnih opazovalcev stojijo ZDA, ki želijo diskreditirati volitve. Volitve bo sicer spremljalo kakih 400 tujih opazovalcev, 11 registriranih političnih strank pa bo lahko na volišča poslalo tudi svoje opazovalce.

Iz tujine so prišli tudi izrazi zaskrbljenosti ob nedavnem ukrepanju ruske policije na več protivladnih shodih. Policija je prijela več udeležencev, med njimi vodjo SPS Borisa Nemcova, ki so ga izpustili še isti dan, in vodjo Druge Rusije Garija Kasparova, ki je bil nato obsojen na pet dni zapora zaradi sodelovanja na shodu, za katerega oblasti niso dale dovoljenja.

Prva volišča se bodo odprla na Kamčatki v soboto ob 21. uri po srednjeevropskem času, zadnja volišča pa se bodo zaprla v Kaliningradu v nedeljo ob 19. uri po srednjeevropskem času. Prvi izidi bodo znani po zaprtju volišč, končne izide pa naj bi objavili do 16. decembra.