Sreda, 1. 10. 2025, 16.38
2 uri, 17 minut
Voditelji EU: Rusija bi v od treh do petih letih lahko napad izvedla nekje v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
"Samo ena država nam je pripravljena groziti, in to je Rusija, zato se moramo zelo odločno odzvati," je dejala danska premierka Mette Frederiksen.
Vrh voditeljev EU v Københavnu zaznamuje razprava o incidentih z droni in priprava Evrope na obrambo pred rusko agresijo do leta 2030. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je Evropa sredi hibridne vojne, ki jo vodi Rusija, in da se mora celina oborožiti. Voditelji in obveščevalne agencije verjamejo, da bi Rusija lahko v od treh do petih letih izvedla napad nekje v Evropi. Ogroženost Slovenije se spričo incidentov na vzhodu in severu Evrope, povezanih z droni, ni povečala, pa je na vrhu povedal slovenski premier Robert Golob.
"Upam, da zdaj vsi prepoznavajo, da se bije hibridna vojna in da je en dan na vrsti Poljska, naslednji dan Danska, naslednji teden pa bo najverjetneje neka druga država, kjer bomo videli sabotaže ali preletavanje letal," je dejala Frederiksen.
"Želim si, da se ponovno oborožimo. Želim si, da več vlagamo v inovacije, na primer v brezpilotne letalnike," je dejala.
Srečanje sledilo seriji zaskrbljujočih incidentov z droni
Srečanje v sredo je sledilo seriji zaskrbljujočih incidentov z droni na danskih letališčih in vojaških oporiščih v preteklem tednu. Pred vrhom je bil na letališču v Københavnu nameščen poseben radarski nadzorni sistem. Neznani droni so pred tednom dni prisilili k zaprtju letališča, kar je povzročilo velike motnje v prometu.
Francija, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo so pred vrhom EU na Dansko prav tako poslale letala, ladje in sisteme zračne obrambe, je poročala tiskovna agencija AP News.
Čeprav danske oblasti niso identificirale storilcev, je Frederiksen dejala: "Samo ena država nam je pripravljena groziti, in to je Rusija, zato se moramo zelo odločno odzvati."
"Želim si, da se ponovno oborožimo. Želim si, da več vlagamo v inovacije, na primer v brezpilotne letalnike," je dejala. "Ko danes pogledam Evropo, mislim, da smo v najtežjem in najnevarnejšem položaju od konca druge svetovne vojne."
Pred vrhom je bil na letališču v Københavnu nameščen poseben radarski nadzorni sistem.
Golob: Ogroženost Slovenije se ob incidentih z droni ni povečala
Ogroženost Slovenije se spričo incidentov na vzhodu in severu Evrope, povezanih z droni, ni povečala, je pred današnjim neformalnim vrhom EU v danskem Koebenhavnu povedal premier Robert Golob. Poudaril je, da Slovenijo bolj ogrožajo naravne nesreče. Obenem je podprl predlog za poenostavitev širitvenega procesa EU.
"Po vseh dosedanjih ocenah naših varnostnih služb se ogroženost Slovenije v zadnjem času ni povečala. Incidenti, ki smo jim bili priča, so se dogajali na severovzhodu Evrope, do nas ne sežejo, tako da je temu primerna tudi naša stopnja ogroženosti," je Golob povedal glede nedavnih vdorov ruskih dronov v zračna prostora Poljske in Romunije ter incidentov, povezanih z brezpilotnimi letalniki, na Danskem.
Glede t. i. dronskega zidu, ki ga nameravajo za zaščito pred droni vzpostaviti na vzhodnem krilu EU, je medtem dejal, da upa, da "ne gre za koncept, ki je prišel z družbenih omrežij, ampak da gre za resen premislek". "Počakal bom, da vidim načrte. Mogoče se simpatično sliši, ni pa nujno, da je to tudi nekaj, kar je v tem trenutku realno," je poudaril.
Golob: Slovenija je varna pred grožnjo z vzhoda
Slovenija je po njegovem mnenju varna pred grožnjo z vzhoda, medtem ko pred naravnimi nesrečami ni. Te še posebej ogrožajo Sredozemlje.
"Mi smo solidarni z drugimi državami Evrope, pričakujemo pa, da bodo tudi one z nami takrat, ko smo mi izpostavljeni," je še poudaril premier ob prihodu na neformalno zasedanje voditeljev EU v danski prestolnici.
Kot je povedal, se bo slovenska vlada zato zavzemala, da se razširjeni koncept varnosti upošteva tudi pri pripravi časovnega načrta, namenjenega okrepitvi obrambne pripravljenosti EU do leta 2030. Dodal je, da je današnji sestanek namenjen predvsem predstavitvi idej Evropske komisije, medtem ko se bo Slovenija do načrta opredeljevala kasneje.
Slovenski premier Robert Golob in danska premierka Mette Frederiksen
Gre sicer za nadaljevanje dosedanjih ukrepov, namenjenih krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic Unije. Med drugim jim je v okviru evropskega instrumenta SAFE na voljo 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme.
Slovenska vlada za posojila ni zaprosila, saj "se lahko sama in brez nekih dodatnih pogojev zadolžuje po primerljivih oz. celo še ugodnejših pogojih", je povedal Golob. Po njegovih besedah pa je kljub temu pripravljena sodelovati v skupnih projektih v okviru SAFE.
S tem instrumentom želi EU okrepiti tudi vojaško podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. To bi lahko financirali tudi z novim posojilom Kijevu v višini 140 milijard evrov, ki bi ga glede na predlog Bruslja financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru zahodnih sankcij.
"Jamstva (za posojilo) bi lahko dali samo pod pogojem, da bi pred tem dobili zagotovila mednarodnih institucij, kot je Evropska centralna banka, da je tak mehanizem pravno vzdržen in sprejemljiv znotraj mednarodnega prava," je o morebitni podpori Slovenije temu predlogu dejal Golob.
O pripravah Evrope na obrambo pred rusko agresijo
Voditelji se bodo osredotočili na pripravo Evrope na obrambo pred rusko agresijo do leta 2030, zlasti ker Združene države Amerike vse bolj preusmerjajo svojo varnostno pozornost na Azijo in druga območja.
Visoko na dnevnem redu je tudi Ukrajina, saj naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nagovoril voditelje EU prek videoklica. Voditelji in obveščevalne agencije verjamejo, da bi Rusija lahko v od treh do petih letih izvedla napad nekje v Evropi, predsednik Vladimir Putin pa je odločen preizkusiti Nato, saj naraščajo dvomi o zavezanosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa zavezništvu.
Pogajanja EU o Ukrajini se bodo osredotočila na nadaljnjo vojaško in finančno podporo vojno razdejani državi, saj se sredstva, orožje in strelivo, ki so jih prej zagotavljale Združene države, izčrpavajo.
V sredo zvečer se bodo britanski premier Keir Starmer in drugi evropski voditelji pridružili svojim kolegom iz EU na neformalni večerji Evropske politične skupnosti (EPC). Pričakuje se, da se je bo udeležilo približno 40 voditeljev držav ali vlad.
