Sreda, 17. 1. 2024, 16.31
9 mesecev, 3 tedne
V tej revni državi se pod zemljo skriva ogromen zaklad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,49
Gvineja je ena najrevnejših držav na svetu. Na fotografiji vidimo v ozadju gvinejsko hribovje Simandou, kjer je več sto milijard evrov vredno nahajališče železove rude.
V afriški državi Gvineji se v hribovju Simandou po ocenah skrivajo največje zaloge železove rude na svetu v vrednosti več kot sto milijard evrov. Nahajališče so odkrili že pred četrt stoletja, po dolgih razprtijah in zapletih naj bi se izkopavanje izjemno čiste železove rude začelo leta 2025. V poslu imajo pomembno vlogo tudi Kitajci.
Gvineja je revna država na zahodu Afrike (glede na bruto domači proizvod je šele na 160. mestu na svetu). Tu so na 110 kilometrov dolgem hribovju Simandou na jugovzhodu države že pred desetletji odkrili nahajališče železove rude.
Železa za pol milijona Eifflovih stolpov
Po ocenah se pod zemljo skriva za 2,4 milijarde ton železove rude, kar je enako 500 tisočim Eifflovim stolpom, piše švicarski medij Neue Zürcher Zeitung (NZZ). Toda Simandou ni le eden največjih rudarskih projektov na svetu, ampak je tudi prizorišče morda najdaljše sage v industriji.
Že leta 1997 je britansko-avstralska rudarska korporacija Rio Tinto prejela koncesijo za Simandou, a od tam za zdaj na svetovni trg ni prišel niti kilogram železove rude. To je posledica korupcije, politične nestabilnosti, nihanj cen na trgu surovin in tudi zahtevnosti projekta zaradi njegovega velika obsega, piše omenjeni švicarski medij.
Prvi zaplet: Rio Tinto izgubi koncesijo
Leta 2008 se je zgodil prvi zaplet, saj je takratna gvinejska vlada Riu Tintu odvzela koncesijo in jo dala podjetju BSGR, ki ga vodi izraelsko-francoski poslovnež Beny Steinmetz. To podjetje, ki se ukvarja s surovinami (nafta, zemeljski plin, kovine …), do takrat ni imelo izkušenj s pridobivanjem železa.
Nahajališče menda najčistejše železove rude na svetu je v hribovju Simandou, ki leži južno od mesta Kankan. Ker so nahajališča železa daleč od morja, bo treba najprej zgraditi železnico do novega pristanišča na gvinejski obali.
BSGR, ki sprva za podeljeno koncesijo ni plačal nič, je leta 2013 za 2,5 milijarde ameriških dolarjev (2,3 milijarde evrov) prodal 51 odstotkov pravic brazilskemu rudarskemu podjetju Vale. Leta 2013 je prišlo na dan, kako je BSGR dobil koncesijo na račun Rio Tinta.
BSGR je dobil koncesijo s pomočjo podkupnine
Tega leta so namreč ameriške oblasti na Floridi aretirale francoskega posrednika BSGR, ki naj bi eni od žena nekdanjega gvinejskega predsednika plačal več milijonov dolarjev, da je pri možu lobirala za podelitev koncesije BSGR.
Skorumpirani gvinejski voditelj Lansana Conte, čigar žena je prejela podkupnino (Conte je imel skupaj štiri žene), je umrl kmalu po podelitvi koncesije podjetju BSGR leta 2008. Nova gvinejska vlada je leta 2014 podjetju BSGR koncesijo odpovedala. BSGR, Rio Tinto in Vale so se potem zapletli v pravne spore. Ker je istočasno padla cena železa na svetovnem trgu, se je zmanjšala tudi želja podjetij po izkopavanju v Simandouu.
Šef BSGR obsojen na zaporno kazen, koncesijo dobijo Kitajci
Pod drobnogled preiskovalcev je prišel tudi šef BSGR Steinmetz, ki prihaja iz dinastije trgovcev z diamanti in opravlja posle tudi v Švici. Zaradi podkupovanja so Steinmetza v Ženevi leta 2021 obsodili na pet let zapora. Kazen je potrdilo tudi ženevsko višje sodišče. Primer je zdaj na zveznem švicarskem sodišču.
Pri izkopavanju v Simandouu bodo imeli pomembno vlogo tudi Kitajci:
Preklicano koncesijo podjetju BSGR je gvinejska država leta 2019 podelila konzorciju SBM-Winning, v katerem imajo glavno besedo Kitajci. Simandou je za Kitajsko privlačen zato, ker bi jo lahko rešil od prevelike odvisnosti od Avstralije, ki je največja proizvajalka železove rude na svetu.
Novi zapleti leta 2022: vojaški udar
Poleg tega ima železova ruda v Simanodouu zelo visoko čistost, kar omogoča predelavo železove rude v jeklo z uporabo okolju prijaznejših postopkov namesto v običajnih koksarnah. Kot vemo, je jeklarska industrija odgovorna za velike izpuste ogljikovega dioksida. Več kot polovico svetovnega jekla izdelajo v kitajskih jeklarnah.
Nato se je spet zapletlo v vedno politično nemirni Gvineji. Leta 2022 je namreč prišlo do državnega udara, ki ga je izvedla gvinejska vojska. Nova vojaška oblast je julija 2022 preprečila dela v hribovju Simandou, ker je želela tuje družbe, ki so tam iskale železo, prisiliti v ustanovitev skupnega podjetja z gvinejsko državo. Poleg Ria Tinta je v Simandou dejavnih še sedem podjetij, od tega pet kitajskih.
Vojaška vlada doseže dogovor s tujimi podjetji
Gvinejska vojaška oblast je hribovje razdelila na polovico. Južna polovica je pripadla skupnemu podjetju, v katerem so poleg gvinejske države še Rio Tinto in kitajski izdelovalec aluminija Chinalco. Gvinejska vlada ter avstralsko in kitajsko podjetje so se uspeli dogovoriti marca lani. Dogovor predvideva, da se bo obratovanje rudnika začelo najpozneje marca 2025.
Šef koncerna Rio Tinto Jakob Stausholm o Simandouu:
Avgusta lani je tudi postalo javno znano, da sta se tuji podjetji in gvinejska vlada dogovorili tudi o financiranju železniške proge do obale ter gradnje pristanišča. S tem so odpravili največjo oviro pri projektu.
Gradbena dela do konca leta 2024, leta 2025 prva izkopavanja?
Simandou je namreč od obale oddaljen več kot petsto kilometrov, izvoz železove rude pa zahteva neverjetno drago infrastrukturo, ki je zelo veliko breme za eno samo podjetje. Skupni stroški projekta bodo verjetno znašali več kot 20 milijard dolarjev (18,4 milijarde evrov), od tega bo 6,2 milijarde (5,7 milijarde evrov) vložil Rio Tinte. Gradbena dela bodo predvidoma končana do konca leta 2024, še piše NZZ.
