Na Hrvaškem 213 novih okužb in pet smrtnih žrtev covida-19

Zaradi vse več okužb z novim koronavirusom so danes tako kot na Slovaškem tudi na Češkem znova razglasili izredne razmere. Te bodo od prihodnjega ponedeljka veljale 30 dni, je sporočil zdravstveni minister Roman Prymula. Zapiranje meja ali podjetij in omejitve svobode gibanja, kakršne so veljale med izrednimi razmerami spomladi, niso predvidene.

Razglasitev izrednih razmer sama po sebi ne pomeni novih omejitev, nudi pa vladi zakonsko podlago za sprejem nekaterih ukrepov, ki jih ob obstoječi zakonodaji ne bi mogla. Po besedah Prymule načrtujejo omejitve na področju zbiranja ljudi in prostočasnih dejavnosti.

Športi dogodki se bodo denimo odvijali brez gledalcev, dogodki, na katerih se poje, bodo odpovedani. V nekaterih huje prizadetih regijah bodo začasno zaprli nekatere šole. Prireditve v zaprtih prostorih bodo omejene na deset ljudi, na prostem pa na dvajset, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Bodo pa v nasprotju z dvomesečnimi izrednimi razmerami, ki so bile v državi v veljavi spomladi, tokrat meje ostale odprte. Zaenkrat niso predvidene niti dodatne omejitve za podjetja in gostinske obrate.

"Ne želimo sprejemati takih ukrepov kot marca, ko so imeli težke posledice za gospodarstvo in življenje naših državljanov," je zagotovil premier Andrej Babiš.

Kot je odločitev za izredne razmere utemeljil Prymula, si želijo ustaviti skokovito naraščanje okužb, da bi preprečili težave pri zdravniški oskrbi. Predvideva, da bodo izredne razmere čez mesec dni odpravljene in jih ne bo več treba podaljševati. Regionalne in senatne volitve bodo v petek in soboto potekale kot načrtovano.

Opozicija vladi očita, da se je prepozno odzvala na svarila glede krize. Razglasitev izrednih razmer pa razume kot priznanje, da je vlada v boju proti širjenju okužb "odpovedala", piše avstrijska tiskovna agencija APA.

V državi z 10,7 milijona prebivalcev so v zadnjih tednih okužbe izjemno hitro naraščale. Dnevno poročajo o med 2000 in 3000 novimi primeri.

Slovaška vlada se je zaradi hitrega širjenja okužb z novim koronavirusom odločila razglasiti splošne izredne razmere. Te bodo v veljavo stopile v četrtek in bodo v prvi fazi trajale 45 dni, poroča STA. Razglasitev izrednih razmer vladi omogoča sprejetje strožjih ukrepov za zajezitev epidemije in ne pomeni avtomatične vrnitve stroge karantene, kakršna je zaznamovala prvi val epidemije. Kot je na Facebooku pojasnil slovaški premier Igor Matovič, bo izredno stanje zaenkrat veljalo 45 dni, sicer pa ne sme trajati dlje kot 90 dni.

Število potrjenih okužb je v minulem dnevu na Slovaškem, ki ima 5,4 milijona prebivalcev, naraslo za rekordnih 567, kažejo uradni podatki Nacionalnega zdravstvenega informativnega centra NCZI. Skupaj so jih doslej našteli okoli deset tisoč. V bolnišnicah je trenutno 187 bolnikov z boleznijo covid-19, od tega 16 na intenzivni negi in 18 na ventilatorjih. Trije so v zadnjem dnevu umrli, skupaj jih je do zdaj umrlo 48.

Krizni štab za boj proti epidemiji je sicer že v ponedeljek odločil, da je treba spričo širjenja okužb razglasiti izredne razmere, tako da je bila današnja odločitev vlade pričakovana. V skladu z novimi omejitvami naj bi na Slovaškem s četrtkom prepovedali vse športne in kulturne dogodke ter bogoslužja. Poroke in pogrebi bodo dovoljeni samo, če bodo udeleženci predložili negativni test na okužbo s koronavirusom, poroča STA.

Restavracije, bari in kavarne se bodo morali zapreti ob 22. uri, vsi, ki niso člani istega gospodinjstva, pa bodo morali zunaj nositi maske, če ne bodo mogli zagotoviti dvometrske medsebojne razdalje. Na Slovaškem so maske sicer že zdaj obvezne v vseh zaprtih javnih prostorih. Izredne razmere zaradi epidemije naj bi danes po napovedih razglasila tudi češka vlada.

Avstrijsko tožilstvo je sprožilo preiskavo proti štirim obdolženim zaradi ravnanja ob izbruhu novega koronavirusa v smučarskem letovišču Ischgl. Kot so sporočili s tožilstva v Innsbrucku, so se po preučitvi 10.000 strani dokaznega materiala "konkretizirale" štiri preiskave, še posebej pa bodo vzeli pod drobnogled ravnanje ob razglasitvi karantene.

Foto: Getty Images

Tiskovni predstavnik tožilstva Hansjörg Mayr je danes pojasnil, da bodo podrobneje preiskali predvsem "izvajanje odredb v povezavi z omejitvami prometa v Ischglu oziroma karanteno v dolini Paznaun", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poročanja avstrijskih medijev, da naj bi bila med obdolženci tudi župan Ischgla Werner Kurz in glavar okraja Landeck Markus Maass, Mayr ni želel komentirati, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

Ischgl velja za eno hujših žarišč v prvem valu epidemije novega koronavirusa v Evropi, saj je bila takrat na vrhuncu zimska sezona in je bilo letovišče polno turistov z vseh delov sveta. Prvo okužbo naj bi sicer tam potrdili že v začetku marca pri zaposlenih v gostinstvu. Virus se je hitro širil in na Tirolskem so nato sredi marca odredili karanteno.

Karanteno za Ischgl so sicer uvedli že nekaj dni prej, takoj ko so tam zabeležili večje število okužb, a so bile pristojne oblasti deležne kritik, da so ukrepale prepozno. Poleg tega je problematično dejstvo, da je - potem ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz 13. marca javno razglasil karanteno za dolino Paznaun - to območje na hitro zapustilo na tisoče turistov in sezonskih delavcev, čeprav bi v skladu s pravili morali ostati v dolini.

Poleg kazenskopravnih preiskav sicer v zvezi z Ischglom potekajo tudi civilnopravni sodni postopki. Minuli teden je namreč avstrijska zveza za zaščito potrošnikov (VSV) vložila prve odškodninske tožbe, in sicer v imenu treh Nemcev ter svojcev Avstrijca, ki je po počitnicah v Ischglu umrl zaradi covida-19. Nemci so okužbo preživeli. Oškodovanci od avstrijske države zahtevajo različne vsote do 100.000 evrov za odškodnino in kritje stroškov. (STA)

Na Češkem se je danes odprlo kakih 80 drive-in volišč, ki so namenjena volivcem, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom. V tej državi bodo namreč v petek in soboto izbirali člane regionalnih parlamentov ter v tretjini volilnih okrožij tudi člane zgornjega doma češkega parlamenta, senata.

Foto: Reuters

Okuženi z novim koronavirusom, ki jim je bila odrejena karantena, lahko svoj glas od danes oddajo predčasno na posebnih drive-in voliščih, kar pomeni, da jim pri tem sploh ni treba izstopiti iz vozila.

Volilni uslužbenci tam nosijo posebno zaščitno opremo, pomagajo pa jim tudi vojaki. Njihove kapacitete jim sicer omogočajo sprejem skupno 16.000 volivcev, interes pa je zaenkrat relativno majhen. Možnosti glasovanja po pošti na Češkem ni.

Čehi tokrat volijo člane parlamentov 13 upravnih regij oziroma okrajev z izjemo prestolnice Praga, ki ima poseben status. V njih trenutno prevladujeta stranki, ki vladata tudi na državni ravni - populistična stranka Ano premierja Andreja Babiša in socialdemokrati (ČSSD). V tretjini volilnih okrožij volijo tudi nove senatorje. Običajna volišča se bodo odprla v petek ob 14. uri.

Število okužb s koronavirusom na Češkem v zadnjih tednih skokovito narašča. V torek se je število potrjeno okuženih na primer povečalo za 1965. Skupno se je z virusom okužilo že skoraj 68.000 ljudi, več kot 630 jih je umrlo. Češka vlada naj bi prav danes razpravljala o morebitni razglasitvi izrednih razmer zaradi epidemije. (STA)

Foto: Reuters

Število umrlih za koronavirusno boleznijo 19 v Belgiji je danes preseglo deset tisoč, je sporočil belgijski inštitut za javno zdravje. V zadnjih 24 urah je umrlo 13 ljudi, skupno 10.001. Do zdaj so v državi z 11,5 milijona prebivalcev potrdili 117.115 okužb z novim koronavirusom, od tega 1.762 v zadnjem dnevu.

Belgija spada med evropske države, ki jih je pandemija najhuje prizadela. Število novih okužb je v Belgiji spomladi ob strogih ukrepih za zajezitev pandemije covid-19 upadlo, julija pa je znova začelo hitro naraščati. Ta trend se je še okrepil septembra, ko so tako kot v drugih evropskih državah povečali tudi število testiranj na novi koronavirus, navaja STA.

Tudi število umrlih za covid-19 na dan v zadnjih dneh nekoliko narašča. Medtem ko so v začetku meseca povprečno umrli trije ljudje dnevno, se je to povprečje v zadnjih dneh zvišalo na od sedem do osem. Strokovnjaki to pripisujejo dejstvu, da se starost na novo okuženih ponovno zvišuje, poroča STA. Aprila, ko je bila epidemija v Belgiji na vrhuncu, so imeli deset dni po več kot 250 smrtnih žrtev dnevno. 17. aprila so belgijske oblasti sporočile, da je umrlo skupno 5.000 ljudi.