V Švici živita tako Tina Turner kot Michael Schumacher, najbogatejši "Švicar" je Šved

Kdo vse je doma v Švici: od Tine Turner do Michaela Schumacherja Poleg svetovno prepoznavnih podjetij so se v Švici naselili tudi slavni glasbeniki, igralci in športniki.

Kanadska pevka Shania Twain živi v Corseauxu nad Ženevskim jezerom, dom pa si deli z možem Fredericom Thiebaudom, poslovnim direktorjem Nestleja.

Davčno zatočišče so med drugimi v Švici dobili tudi Phil Collins, Tina Turner, Boris Becker, James Blunt in nekdanja pevka Abbe Frida Lyngstad. V Ženevi za zdaj še živi tudi sedemkratni svetovni prvak formule ena Michael Schumacher, prav tako tudi najboljši voznik relija zadnjega desetletja Sebastien Loeb. Vsi zvezdniki se v Švici izognejo višjim davčnim obveznostim, poleg tega imajo tam tudi veliko več miru pred paparaci.

Najbogatejši "Švicar" je Šved! Ker je Švica s svojo nizko obdavčitvijo in številnimi izjemami raj za bogate tujce, ni presenetljivo, da najbogatejši prebivalec te države sploh ni Švicar. Ingvar Kamprad, 86-letni ustanovitelj Ikee, se je v okolico Lozane preselil že leta 1976. Njegovo premoženje je ocenjeno na dobrih 40 milijard ameriških dolarjev.

Švica je blagovno znamko naredila iz svoje države Švica je alpska država, ki jo najpogosteje povezujemo z urami, sedeži največjih bank, vsesplošno blaginjo in davčno oazo, zaradi katere tam živi veliko bogatih športnikov in zvezdnikov. Na njenih tleh ne domuje le nekaj svetovno znanih blagovnih znamk, Švicarjem je uspelo pravo blagovno znamko narediti tudi iz svoje države. Lani jih je svetovalno podjetje za oceno blagovnih znamk FutureBrand med vsemi državami postavilo na prvo mesto pred Kanado in Japonsko.

Ure, prehrambni izdelki, hotelske verige … Švicarji naj bi po mnenju analitikov, ki so raziskavo naredili na vzorcu 3.600 poslovnih in zasebnih turistov, najbolje združili svobodo, tolerantnost, družbeno preglednost in naklonjenost ekologiji.

Toda čeprav bi pri švicarskem gospodarstvu najprej pomislili na njihove proizvajalce ur, imajo večjo vrednost njihove znamke, kot so Nestle, Credit Suisse, UBS, Maggi in Nescafe. Nestle je vreden 18 milijard ameriških dolarjev, Rolex "le" tri milijarde ameriških dolarjev.

Švicarski seveda niso le ure in prehrambni izdelki, pri njih domuje tudi hotelska veriga Kempinski.

Toda na drugi strani blaginje Švica prinaša tudi skrbi. Država je po številu prebivalcev za ZDA in Jemnom na tretjem mestu po številu kosov zasebnega orožja. Med osmimi milijoni Švicarjev je namreč kar 3,4 milijona kosov lažjega strelnega orožja.

Švicarska vojska je pred 20 leti še štela 600 tisoč mož, danes pa je za dve tretjini manjša. Toda veliko nekdanjih vojakov je obdržalo strelno orožje. Dostop do orožja je onemogočen posameznikom s kriminalno preteklostjo, odvisnikom in ljudem s psihičnimi težavami, vseeno pa so samo lani v Švici prodali 26 tisoč kosov strelnega orožja.

V javnosti ga je dovoljeno nositi le ob predhodnem teoretičnem in praktičnem usposabljanju, potrebno je tudi posebno dovoljenje.

Zaradi lažjega dostopa do orožja je Švica med vsemi državami po številu umorov na 100 tisoč prebivalcev kar na petem mestu na svetu. V Evropi ima višje povprečje le Turčija.

ZDA preiskujejo švicarske banke, kmalu konec davčne oaze? Na švicarske davčne pogoje so že dolgo opozarjali v ZDA, saj je veliko njihovih državljanov izkoriščalo švicarske banke za beg pred obveznim plačilom domačega davka. Pred štirimi leti je morala največja švicarska banka UBS zveznim organom ZDA plačati 780 milijonov ameriških dolarjev poravnave. Priznali so ščitenje davčnih goljufij do ZDA, ob tem pa Američanom predložili informacije, ki bodo podlaga za kriminalistično preiskavo v 14 drugih bankah.

Vse pogosteje se beseda upora sliši tudi od švicarskih državljanov, ki si želijo bolj enakovrednega obravnavanja davčnih zakonov. Če bi katera od njihovih pobud po večji obdavčitvi bogatih obrodila sadove, bi to zagotovo vplivalo na število premožnih tujcev v Švici. Michael Schumacher je že napovedal, da v primeru višjih davkov ne bo več živel v Ženevi.