Ponedeljek, 8. 10. 2018, 8.18
6 let, 1 mesec
BiH po volitvah ostaja nacionalno razdeljena, v novem predsedstvu tudi Dodik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,73
3
Na volitvah za predsedstvo Bosne in Hercegovine so bili po delnih neuradnih izidih v nedeljo za srbskega člana izvoljeni dolgoletni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, za hrvaškega kandidat Demokratske fronte Željko Komšić in za bošnjaškega kandidat Stranke demokratske akcije (SDA) Šefik Džaferović. Volilna udeležba je bila 53,26-odstotna.
Za dvakratnega nekdanjega člana predsedstva Komšića je v Federaciji BiH glasovalo 51,14 odstotka volivcev, za njegovega glavnega tekmeca, predsednika največje hrvaške stranke v državi HDZ BiH in sedanjega člana predsedstva Dragana Čovića pa 37,31 odstotka.
Med bošnjaškimi kandidati je največ glasov prejel Džaferović iz največje bošnjaške stranke SDA, in sicer 37,30 odstotka, sledi mu Denis Bećirović iz večetnične SDP s 33,37 odstotka glasov. Džaferović je kandidiral, potem ko zdajšnji član Bakir Izetbegović zaradi dveh mandatov ni več mogel. Je pa bila na listi SDP v parlament federacije izvoljena njegova žena Sebija Izetbegović, ki je kandidirala prvič.
Dodik prejel 54 odstotkov glasov
Med srbskimi kandidati je v Republiki Srbski slavil kandidat vladajoče stranke Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Dodik, ki je prejel 54,06 odstotka glasov. Dodik, sporen zaradi napovedi referenduma o odcepitvi srbske entitete in zavračanja osrednjih državnih oblasti v Sarajevu, je že napovedal, da bo kot član predsedstva zahteval odpravo visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH.
Ponovil je, da si bo prizadeval za okrepitev položaja Republike Srbske in srbskega naroda v državi. Na sejah predsedstva pa bo sodeloval prek videopovezave iz urada v Vzhodnem Sarajevu, ki je del srbske entitete.
Zmerni sedanji srbski član predsedstva Mladen Ivanić, ki osvojil 42,79 odstotka glasov, je napovedal, da bo zahteval ponovno štetje glasov.
Delegacijo, ki jo je vodil Britanec Stewart Dickson, je sestavljalo 18 opazovalcev iz 17 držav, ki so obiskali 150 volišč v vseh desetih kantonih BiH in v distriktu Brčko.
"Priča smo bili ponavljajočim primerom pomoči pri volitvah in nismo prepričani, da je bila vsa ta pomoč dejansko upravičena; menimo, da obstaja prostor za izboljšave glede tajnosti volitev," je poudaril Dickson, ki se je tudi zavzel, da bi morali volitve v kantonih združiti skupaj z lokalnimi volitvami in jih ne več organizirati skupaj s splošnimi volitvami.
Delni izidi pokazali vnovično zmago nacionalnih strank
Predsedstvo ima več pomembnih funkcij. Imenuje predsedujočega svetu ministrov BiH, vodi zunanjo politiko države, imenuje veleposlanike, predstavlja državo v mednarodnih in evropskih organizacijah, s soglasjem parlamenta BiH ratificira sporazume, na predlog sveta ministrov pa parlamentu predlaga proračun.
Delni izidi volitev na ostalih ravneh oblasti so pokazali vnovično zmago nacionalnih strank, a tudi spremembo razmerja sil v parlamentih na vseh ravneh, zaradi česar bo po mnenju hrvaške tiskovne agencije Hina vzpostavitev novih oblasti negotov in mukotrpen proces.
Nova politična kriza bi se lahko pojavila tudi zato, ker pred volitvami volilne zakonodaje niso uskladili z lansko razsodbo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo določila o načinu posrednih volitev poslancev iz skupščin desetih kantonov v zgornji dom parlamenta Federacije BiH. To bi lahko privedlo do nezmožnosti oblikovanja oblasti v federaciji in parlamenta BiH.
Plenković je ocenil, da izbira Komšića ni dobra. "Menim, da je cilj vseh v BiH, da bi se vsi trije konstitutivni narodi počutili dobro in da so privrženi svoji domovini Bosni in Hercegovini," je dejal Plenković po tem, ko je položil venec na zagrebškem pokopališču Mirogoj ob hrvaškem dnevu neodvisnosti.
Obžaloval je, ker Čović ni dobil zadostne podpore volivcev, da bi nadaljeval svoje delo v predsedstvu. Posebej je izpostavil Čovićeva prizadevanja za približevanje BiH Evropski uniji. Meni, da je legitimna zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov v BiH pomembna za kohezijo in kakovostno delovanje BiH.
Hrvaški premier je kljub temu čestital vsem, ki so bili izvoljeni na različnih ravneh oblasti v BiH in izrazil željo, da bodo nadaljevali sodelovanje in gradili kakovostne odnose med državama. Poudaril je, da BiH nima večje in bolj iskrene zaveznice med članicami EU kot je Hrvaška.
Dodik računa tudi na 15 odstotkov glasov dveh manjših strank
Podatki po preštetih glasovih na 77 odstotkih volišč v spodnji dom parlamenta BiH kažejo, da je iz Federacije BiH najmočnejša SDA s 25,76-odstotno podporo, sledi koalicija okoli HDZ BiH s 16,71 odstotka glasov. Podobno je tudi na ravni spodnjega doma parlamenta entitete.
V Republiki Srbski je Dodikova SNSD na volitvah za parlament BiH dobila podporo 39,31 odstotka volivcev. Opozicijska Srbska demokratska stranka (SDS) je dobila 25,12 odstotka glasov, njen koalicijski partner, Stranka demokratičnega napredka (PDP), pa 12,81 odstotka.
Dodik lahko v spodnjem domu parlamenta BiH računa tudi na okoli 15 odstotkov glasov dveh manjših strank iz Republike Srbske, ki sta bili doslej v koaliciji z njegovo stranko, tako da bo na njegovi strani tudi večina poslancev iz srbske entitete. To pomeni, da bo SNSD postala tudi del oblasti na državni ravni.
Ti podatki so začasni, saj je veliko volivcev glasovalo po pošti
V parlamentu Republike srbske je SNSD dobil podporo okoli 32 odstotkov volivcev, SDS 18 odstotkov. Najtesnejša sodelavka Dodika, premierka entitete Željka Cvijanović medtem za nekaj odstotnih točk vodi v tekmi za predsednico entitete s 47,5 odstotka glasov pred kandidatom opozicijske SDS Vukoto Govedarico. Volilna komisija je sicer poudarila, da je za to raven oblasti glasovalo veliko število volivcev po pošti, zato so ti podatki začasni.
Rezultati tako kažejo, da Dodik ne bi smel imeti težav pri ohranitvi dosedanje oblasti v Republiki Srbski. Na državni ravni pa je ob zapletenem ustroju države že tako običajno, da se oblikujejo koalicije.
Volišča zaradi manjših težav odprta uro dlje
Vsa volišča so v nedeljo zaprli do 20. ure, torej uro pozneje, kot je bilo predvideno, saj so imeli manjše težave na nekaj deset voliščih, je sporočila volilna komisija, ki je volitve označila za poštene.
Tudi koalicija nevladnih organizacij Pod lupo, ki je imela na voliščih štiri tisoč opazovalcev, je potrdila, da so se volitve izvedle v skladu z zakoni in brez pomembnejših nepravilnosti, čeprav so zabeležili 399 kršitev postopkov in volilnih pravil, tehničnih napak ter incidentov na voliščih.
3