Četrtek, 13. 10. 2022, 6.52
2 meseca, 2 tedna
Požar v skladišču streliva v ruskem Belgorodu: so krive ukrajinske rakete?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
155
230. dan vojne v Ukrajini. V ruskem kraju Oktjabrski v regiji Belgorod, ki leži v bližini ukrajinskega mesta Harkov, je izbruhnil požar. Obstreljevanje, ki so ga po navedbah ruske strani izvedle ukrajinske oborožene sile, je zadelo skladišče streliva, je povedal guverner Vjačeslav Gladkov. Žrtev med lokalnimi prebivalci ni bilo, poroča ruska tiskovna agencija.
Strikes are reported in Oktyabrsky, Belgorodsky district, Russia. Presumably hit on a local sugar factory. Secondary detonations reported. pic.twitter.com/5izXRHBmck
— Special Kherson Cat 🐈🇺🇦 (@bayraktar_1love) October 13, 2022
20.12 Kremelj: Odprti smo za pogajanja
18.45 Razvpiti ruski zločinec, ki ga je Putin izpustil iz zapora, da bi šel v vojno, je bil umorjen zaradi dezerterstva
17.57 Rusija: Pomagali bomo pri evakuaciji ljudi iz Hersona
17.33 Novi ruski raketni napadi na zahodu Ukrajine
16.41 Na stotine tovornjakov čaka na trajektnem terminalu na Krimu
16.22 Prvi zabeležen zračni boj, zmaga na ukrajinski strani
16.06 Sirene za zračni napad so se oglasile po vsej Ukrajini
15.39 Proruski voditelj prosi Rusijo: Evakuirajte prebivalce Hersona
15.08 Poljska popravlja naftovod, znakov sabotaže ni
14.04 Putin na srečanju z Erdoganom predlagal vzpostavitev plinskega vozlišča v Turčiji
13.53 Zelenski v nagovoru Svetu Evrope pozval h kaznovanju Rusije
11.33 V Ukrajini novi ruski raketni napadi
10.27 Rusija grozi zaradi vstopa Ukrajine v Nato
10.20 V projektu evropskega sistema zračne obrambe tudi Slovenija
8.11 Zahodne zaveznice Ukrajini obljubile dobavo sistemov zračne obrambe
6.30 Ukrajina: Rusi napadajo z veliko hitrejšim tempom
6.00 Rusi napadli tudi Kijev
00.00 Ponoči močno obstreljevanje Mikolajeva
20.12 Kremelj: Odprti smo za pogajanja
Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je dejal, da cilji ruske "posebne vojaške operacije" v Ukrajini ostajajo nespremenjeni, in dodal, da jih je mogoče doseči s pogajanji.
"Smer se ni spremenila, posebna vojaška operacija se nadaljuje in se bo nadaljevala, dokler ne dosežemo zastavljenih ciljev," je dejal Peskov in dodal: "Večkrat smo ponovili, da ostajamo odprti za dosego teh ciljev s pogajanji."
Peskov je dodal, da kljub odprtosti Kremlja za pogajanja ne vidi možnosti za pogovore z Zahodom v bližnji prihodnosti zaradi njegovega "sovražnega odnosa" do Rusije.
"Za pogovor sta potrebni dve strani in Zahod ima zdaj zelo, zelo sovražen odnos do nas, tako da menim, da pogovori v bližnji prihodnosti ne bodo mogoči," je dejal Peskov.
19.27 V Belgorodu, v bližini meje z Ukrajino, zagorelo skladišče streliva
V vasi Oktjabrski v regiji Belgorod blizu ukrajinskega mesta Harkov je izbruhnil požar. Obstreljevanje, ki so ga izvedle ukrajinske oborožene sile, je zadelo skladišče streliva v ruski regiji Belgorod, je povedal guverner Vjačeslav Gladkov. Žrtev med lokalnimi prebivalci ni bilo.
"Ukrajinske oborožene sile so obstreljevale skladišče streliva v naselju v okrožju Belgorod. Strelivo je detoniralo. Po predhodnih poročilih ni bilo žrtev. Lokalne prebivalce bomo zdaj evakuirali," je zapisal na Telegramu.
Gladkov je dodal, da na kraju dogodka delajo vodja okrožja Belgorod Vladimir Pertsev in ekipe za nujno pomoč.
18.45 Razvpiti ruski zločinec, ki ga je Putin izpustil iz zapora, da bi šel v vojno, je bil umorjen zaradi dezerterstva
Razvpiti ruski zločinec Zaur Alijev, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin izpustil iz zapora, da bi se boril v vojni v Ukrajini, je bil umorjen zaradi dezerterstva, poroča Mirror.
Alijev je prej veljal za vodjo enega najmočnejših azerbajdžanskih klanov v Moskvi in je prestal približno tretjino svoje 18-letne zaporne kazni, ko se je odločil, da se bo raje boril v vojni.
Boj v zameno za izbris zaporne kazni je v Rusiji dovoljen, vendar pod pogojem, da ujetnik vsaj šest mesecev preživi v boju v okviru zasebne vojaške organizacije Wagner, ki tesno sodeluje s Putinovim obrambnim ministrstvom. Če to obdobje preživi, bo preostanek zaporne kazni preklican, poroča Mirror.
Za ta korak se je odločilo več deset tisoč ruskih ujetnikov, med njimi tudi Alijev, znan kot Zajec, ki pa je bil kasneje, ker je želel pobegniti, ubit.
"Glavni greh je dezerterstvo − nihče ne odneha in nihče se ne preda. Drugi glavni greh so alkohol in mamila na vojnem območju, tretji greh pa je nečistovanje, kamor sodijo spolni stiki z ženskami, moškimi," je opozoril vodja Wagnerjeve skupine.
17.57 Rusija: Pomagali bomo pri evakuaciji ljudi iz Hersona
Moskva bo pomagala pri evakuaciji prebivalcev iz ukrajinske regije Herson, je danes povedal podpredsednik ruske vlade Marat Kosnoulin.
Njegova izjava je prišla po tem, ko je proruski voditelj okupirane regije Vladimir Saldo Rusijo pozval k pomoči pri evakuaciji.
"Vlada se je odločila organizirati pomoč pri odhodu prebivalcev iz te regije v druge ruske regije," je dejal Kosnoulin.
17.33 Novi ruski raketni napadi na zahodu Ukrajine
Rusi so sprožili nov val raketnih napadov na zahodu Ukrajine. Eksplozije so bile slišane v mestih Čortkiv in Ternopil. Ni jasno, ali so bili napadi posledica ruskih raketnih napadov ali ukrajinske zračne obrambe.
Kozicki je kasneje na svojem kanalu na Telegramu poročal, da so Rusi "zadeli vojaški objekt v regiji Lvov."
"Gre za objekt, ki je že bil tarča napadov. Uničeno je bilo vojaško premoženje. Žrtev ni bilo. Bile so tri rakete, od katerih sta dve zadeli tarčo. Eno raketo je naša protiletalska obramba sestrelila," je sporočil Kozicki.
16.41 Na stotine tovornjakov čaka na trajektnem terminalu na Krimu
Sky News poroča, da na trajektnem terminalu v vrsti čaka več kot 900 tovornjakov, ki poskušajo zapustiti Krim.
Ta teden je bil v sobotni eksploziji delno uničen most, ki povezuje Krim in Rusijo. Moskva trdi, da so v eksploziji umrli trije ljudje, osem ljudi pa je bilo zaradi incidenta aretiranih. Rusija za eksplozijo obtožuje Ukrajino, ki zanika, da bi imela karkoli s tem.
16.22 Prvi zabeležen zračni boj, zmaga na ukrajinski strani
"Prvi zabeleženi zračni boj. Ukrajinski dron proti ruskemu. Zmagal je seveda ukrajinski dron," je na Twitterju zapisala agencija Nexta ob posnetku spopada med obema dronoma.
Ukrajinske enote zadnje dni bijejo obsežne bitke z ruskimi droni. Objavljen je bil videoposnetek domnevnega boja med ruskim dronom kamikaze Shahed-136 in ukrajinskim MiG-29 pri Vinicii.
Pilot se je moral zaradi poškodbe katapultirati iz pilotske kabine, ukrajinske zračne sile so sporočile, da je s pilotom vse v redu.
The first air battle recorded on video between #Ukrainian and #Russian drones
— NEXTA (@nexta_tv) October 13, 2022
Ukrainian drone won. pic.twitter.com/wa7mnT1Jf2
16.06 Sirene za zračni napad so se oglasile po vsej Ukrajini
Kot poroča BBC, so se sirene za zračni napad oglasile po vsej Ukrajini. Kmalu za tem, ko so se oglasile sirene, je vodja ukrajinske regije Lvov Maksim Kozicki na Telegramu objavil, da "zračna obramba deluje". Prebivalce je pozval, naj "ostanejo v zakloniščih."
15.39 Proruski voditelj prosi Rusijo: Evakuirajte prebivalce Hersona
Vladimir Saldo, proruski voditelj okupirane ukrajinske regije Herson, ki ga je na ta položaj postavila Moskva, je Rusijo pozval, naj evakuira prebivalstvo iz te regije, poroča AFP.
Saldo je prebivalce Hersona pozval, naj se evakuirajo, saj se boji med ukrajinsko in rusko vojsko v tej regiji zaostrujejo. Na svojem Telegramu je ruske oblasti javno prosil za pomoč pri evakuaciji civilistov na ozemlje Rusije.
"Mi, prebivalci regije Herson, vemo, da Rusija ne zapušča svojih," je dejal Saldo in dodal, da vse več ukrajinskih raket pada na regijo in povzroča "resno škodo".
Ukrajinska vojska v Hersonu izvaja protinapad in počasi, a vztrajno osvobaja manjša naselja izpod ruske okupacije. Prejšnji teden so ukrajinske sile osvobodile strateško pomembno vas v Hersonu in prisilile Ruse k umiku.
#BREAKING Moscow-installed head of Ukraine's Kherson region asks Russia to evacuate locals pic.twitter.com/vLzZQ66vTC
— AFP News Agency (@AFP) October 13, 2022
15.08 Poljska popravlja naftovod, znakov sabotaže ni
Poljski uradnik za energetsko varnost je v četrtek dejal, da so se začela popravila na cevovodu, ki prenaša rusko nafto v Nemčijo, in da ni znakov, da je uhajanje, ki so ga opazili ta teden, povzročila sabotaža.
V telefonskem intervjuju je dejal, da je puščanje povzročila "razmeroma velika" razpoka v cevovodu. Povedal je, da so se popravila že začela, podrobnosti pa ni želel izdati.
14.04 Putin na srečanju z Erdoganom predlagal vzpostavitev plinskega vozlišča v Turčiji
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na srečanju s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom v Astani predlagal vzpostavitev plinskega vozlišča v Turčiji. Erdogan je zagovarjal hitro rastoče trgovinske vezi Ankare z Moskvo, že pred srečanjem pa svojo državo predlagal kot posrednico pri morebitnih mirovnih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino.
"Turčija se je izkazala za najzanesljivejšo pot za dobavo danes, tudi v Evropo. Lahko bi razmislili o možnosti, da bi v Turčiji vzpostavili plinsko vozlišče za dobavo drugim državam," je na srečanju v luči energetske krize ter sankcij proti Rusiji predlagal Putin in pohvalil delovanje plinovoda TurkStream.
Erdogan je omenil rusko gradnjo prve jedrske elektrarne v Turčiji, ki naj bi se odprla prihodnje leto, izpostavil pa je tudi zamisel, da bi Rusija na severu Turčije zgradila še eno nuklearko.
"To bi bila platforma, ne le za dobave, ampak tudi za določanje cen (plina)," je pojasnil ruski predsednik in trenutne cene energentov označil za pretirane. Ta problem bi lahko "normalno uredili brez kakršnegakoli političnega predznaka", je ocenil Putin in predlagal vzpostavitev borze plina v Turčiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Erdogan je medtem branil vezi med Ankaro in Moskvo. Čeprav ZDA in EU pritiskata na Turčijo, naj spoštuje sankcije proti Rusiji, je namreč Erdogan v zadnjih mesecih odobril vrsto sporazumov, v skladu s katerimi se je vrednost turškega izvoza v Rusijo več kot podvojila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Medtem ko bodo koraki Turčije in Rusije vznemirili določene kroge, bodo razveselili manj razvite države," je o utrjevanju vezi med državama dejal Erdogan. Ob tem je omenil rusko gradnjo prve jedrske elektrarne v Turčiji, ki naj bi se odprla prihodnje leto, izpostavil pa je tudi zamisel, da bi Rusija na severu Turčije zgradila še eno nuklearko.
Erdogan je Turčijo že pred srečanjem s Putinom znova ponudil za posrednico pri morebitnih mirovnih pogovorih med Kijevom in Moskvo, pri čemer se je skliceval na uspešno sklenitev dogovora o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč iz konca julija, pri katerih so posredovali ZN in Ankara.
"Naš cilj je pomagati čim prej ustaviti prelivanje krvi z ohranjanjem zagona, pridobljenega kljub težavam na terenu," je zatrdil turški predsednik in dodal, da je pravičen mir mogoče doseči le z diplomacijo.
13.53 Zelenski v nagovoru Svetu Evrope pozval h kaznovanju Rusije
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope pozval k sojenju "vsakemu agresorju in klavcu" in ponovil željo po vzpostavitvi posebnega mednarodnega sodišča. Ob tem je pozval tudi k dobavi sistemov zračne obrambe za Ukrajino in dodal, da imajo trenutno le deset odstotkov zmogljivosti, ki jih potrebujejo.
"Rusijo je treba prepoznati kot državo agresorko, vse morilce in klavce pa postaviti pred sodišče za vojne zločine, storjene med vojno v Ukrajini," je dejal Zelenski v videokonferenčnem nagovoru na današnjem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
"Zato je treba vzpostaviti potrebne pravne mehanizme in ustanoviti posebno sodišče," je še dejal ukrajinski predsednik. Konec septembra je podobno zahtevo za ustanovitev sodišča za vojne zločine Rusije nad Ukrajino podal že pred Generalno skupščino ZN.
Zelenski je ob tem dodal, da je treba zagotoviti dolgotrajni mir in Rusijo obtožil, da zavrača dialog, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Svet Evrope lahko prevzame vodilno vlogo pri zahtevi po odgovornosti Rusije in plačilu za velike izgube, ki smo jih utrpeli v tej vojni. Kot Evropejec vas prosim, da podprete ta projekt," je dejal Zelenski in pozval, naj "agresor za svoja dejanja plača pošteno ceno".
Ukrajinski predsednik je pozval tudi k povečanju števila dobav protiletalskih vojaških sredstev za zaščito "celotnega ukrajinskega neba". "Imamo nekaj svoje opreme, vendar to ni dovolj, saj je Ukrajina zelo velika država z veliko infrastrukture, ki jo je treba zaščititi," je dejal. "Imamo le deset odstotkov vsega, kar potrebujemo," je sklenil Zelenski.
11.33 V Ukrajini novi ruski raketni napadi
Ukrajinske oblasti so danes poročale o novih ruskih raketnih napadih na več mest v državi. Cilj naj bi bila predvsem kritična infrastruktura, o žrtvah pa za zdaj ne poročajo. Proruske separatistične sile na vzhodu ukrajinske regije Doneck pa so medtem sporočile, da so zavzele dve vasi v bližini industrijskega mesta Bahmut.
"Skupina enot obeh ljudskih republik – ob ognjeni podpori ruskih oboroženih sil – je osvobodila Opitine in Ivangrad," je zapisano v izjavi, ki so jo separatistične oblasti objavile na Telegramu. Drugačne informacije pa navaja ukrajinska vojska, ki je v jutranjih urah sporočila, da je odbila ruske napade v bližini vasi Bahmutske, Ozarjanivka, Ivangrad in Marinka.
V ruskih raketnih napadih v okolici Kijeva je bila zadeta zlasti kritična infrastruktura, je na Telegramu zapisal predstavnik ukrajinskega predsedstva Kirilo Timošenko. Ruske rakete naj bi med drugim zadele majhno mesto Makariv, približno 55 kilometrov zahodno od prestolnice.
⚡️The Russians brought Iranian instructors to the territory of the temporarily occupied Kherson region and Crimea to launch Shahed-136 kamikaze drones. pic.twitter.com/OBOm4bntQf
— Ukraine NOW (@UkraineNowMedia) October 12, 2022
V luči napadov je guverner kijevske regije Oleksij Kuleba ponovno opozoril, da so ruske sile med drugim uporabile tudi brezpilotna letala iranske izdelave, poroča nemški Deutsche Welle. Gre za tako imenovane "samomorilske brezpilotnike", ki s strelivom čakajo v okolici ciljnega območja in ga napadejo šele, ko je ta lociran. Uporabljajo jih tudi za izvajanje izvidniških nalog.
O napadih so poročali tudi v mestu Mikolajiv na jugu države. Oblasti za zdaj še niso poročale o žrtvah.
Ruski raketni napadi se odvijajo v času, ko ukrajinske sile nadaljujejo protiofenzivo na južni fronti. Stopnjevanje zračnih napadov v zadnjih dneh pa je spodbudilo zahodne zaveznice Ukrajine, da okrepijo svoja prizadevanja za dobavo sistemov zračne obrambe.
Britansko obrambno ministrstvo medtem poroča, da so se ruske sile v južnem ukrajinskem mestu Herson verjetno začele pripravljati na evakuacijo nekaterih civilistov v pričakovanju, da bodo sile Kijeva kmalu skušale ponovno zavzeti mesto. Ruske sile naj bi skušale okrepiti tudi novo frontno črto zahodno od vasi Milove v Hersonu, potem ko so se bile v začetku oktobra prisiljene umakniti na severu regije, navaja poročilo Londona.
10.27 Vstop Ukrajine v Nato lahko privede do tretje svetovne vojne
"Vstop Ukrajine v Nato lahko privede do tretje svetovne vojne in v Natu to vedo," je v intervjuju za Tass dejal namestnik sekretarja ruskega varnostnega sveta Aleksander Venediktov. Zahteva Ukrajine za hitro članstvo v Natu je po njegovih besedah "bolj propagandna poteza".
The admission of #Ukraine to #NATO could result in a third world war, the deputy secretary of the Security Council of the Russian Federation, Alexander Venediktov, says.https://t.co/tPbVA2VwMQ
— Al Arabiya English (@AlArabiya_Eng) October 13, 2022
"Kijev se zaveda, da bi tak korak pomenil zagotovljeno stopnjevanje tretje svetovne vojne," je še dejal Venediktov.
10.20 Nemčija začenja projekt za nov evropski sistem zračne obrambe, v njem tudi Slovenija
Nemčija je skupaj z več kot desetimi državami, med njimi tudi s Slovenijo, začela izvajati projekt za vzpostavitev skupnega evropskega sistema zračne obrambe. Obrambni ministri držav, ki so pristopili k projektu, so ob robu zasedanja Nata podpisali pristopno izjavo k iniciativi Zaščita evropskega neba, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
On the margins of #NATO #DefMin, 🇸🇮 Minister of Defence @sarecmarjan signed a Letter of Intent on joining the European Sky Shield Initiative.#WeAreNATO #StrongerTogether https://t.co/26swjz4gPm
— Slovenia at NATO (@SloveniaNATO) October 13, 2022
Pismo o nameri o krepitvi evropskega stebra v Natovi združeni zračni in protiraketni obrambi prek iniciative Zaščita evropskega neba je podpisal tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, je na Twitterju zapisalo obrambno ministrstvo. Iniciativa prinaša praktični pristop h krepitvi Natovih zračnih in raketnih zmogljivosti v Evropi, so navedli.
Z vzpostavitvijo novega sistema zračne obrambe si države želijo zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo. Pomanjkljivosti so med drugim opazili pri obrambi pred balističnimi izstrelki, ki na svoji poti dosežejo visoke višine, pa tudi pri obrambi pred brezpilotnimi letali in manevrirnimi izstrelki.
Ozadje nemške pobude je predvsem ruska invazija na Ukrajino, ki je po mnenju Nata bistveno spremenila varnostne razmere v Evropi. Protiraketna obramba v Evropi je bila namreč doslej namenjena predvsem morebitnim grožnjam iz Irana, ravno zato pa obrambni ministri poudarjajo potrebo po dodatnih prizadevanjih na področju zračne obrambe.
V okviru projekta naj bi države skupaj kupovale nove oborožitvene sisteme, s katerimi bodo karseda ceneje vzpostavile zračno obrambo teritorija. "Na ta način izpolnjujemo našo skupno odgovornost, da se zavzemamo za varnost na naši celini," je ob začetku projekta dejala nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht.
Pri projektu poleg Nemčije in Slovenije sodeluje še 13 držav. K današnjemu podpisu so pristopile še Velika Britanija, Slovaška, Norveška, Latvija, Madžarska, Bolgarija, Belgija, Češka, Finska, Litva, Nizozemska in Romunija. Po navedbah diplomatov pa se želi pridružiti tudi Estonija.
|#Nato #DefMin|
— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) October 12, 2022
Obrambni ministri so zasedanje v Bruslju uradno začeli s temo Natove podpore Ukrajini, na kateri so sodelovali tudi ukrajinski 🇺🇦 minister @oleksiireznikov ter ministra Finske 🇫🇮 in Švedske 🇸🇪, ki kot vabljeni državi prvikrat sodelujeta na celotnem zasedanju. pic.twitter.com/VpD92IerhI
Nemški kancler Olaf Scholz je načrte za nov evropski sistem zračne obrambe napovedal že konec avgusta, ko je govoril o koristi za varnost celotne Evrope in trdil, da bi bila skupna evropska zračna obramba bolj stroškovno učinkovita in uspešna, kot če bi vsaka država gradila lastno zračno obrambo.
Nemčija trenutno uporablja rakete zračne obrambe Stinger za naloge bližnjega dosega in protiletalske naloge ter protiraketni sistem Patriot za srednji doseg. V prihodnosti pa namerava izpopolniti tudi obrambo pred balističnimi izstrelki, ki na svoji poti dosežejo visoko višino.
V luči tega je ena od verjetnih možnosti nabava izraelskega protiraketnega sistema Arrow 3, ki lahko uniči izstrelke do višine več kot 100 kilometrov. Poleg tega potekajo razprave o nakupu dodatnih sistemov Patriot in Iris-T, še piše dpa.
8.11 Zahodne zaveznice Ukrajini obljubile dobavo sistemov zračne obrambe
Zahodne zaveznice, ki sestavljajo kontaktno skupino za obrambo Ukrajine, so v sredo v luči nedavnih ruskih raketnih napadov na mestna središča in civilno infrastrukturo v Ukrajini napovedale dobavo najsodobnejših sistemov zračne obrambe Kijevu. Dobavo so do zdaj obljubile Velika Britanija, Kanada, Francija, Nizozemska in ZDA, poroča BBC.
"Sistemi zračne obrambe bodo zagotovljeni takoj, ko jih bomo lahko fizično pripeljali tja. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da Ukrajincem zagotovimo, da imajo vse, kar je potrebno za njihovo učinkovito obrambo," je po srečanju dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ne da bi navedel podrobnosti o obljubah.
Rakete AMRAAM
Bolj konkretnih je bilo kasneje več držav, med drugim Združeno kraljestvo, ki se je zavezalo, da bodo Ukrajini dobavili sisteme zračne obrambe in več sto brezpilotnih letal, da bi podprli njene zmogljivosti za zbiranje informacij in logistiko.
#Britain said it would donate air defence missiles AMRAAM capable of shooting down cruise missiles to #Ukraine. Hundreds of additional air defence missiles of other types would also be donated, along with more aerial drones & a further 18 howitzers. https://t.co/PRO91o4cUt
— Viktor Kovalenko (@MrKovalenko) October 13, 2022
Poleg 64 že dobavljenih bodo zagotovili tudi dodatnih 18 havbic. Prav tako nameravajo Ukrajini dobaviti obrambne sisteme, ki lahko sestrelijo manevrirne rakete.
Rakete AMRAAM bodo zagotovljene v prihodnjih tednih za uporabo s sistemi zračne obrambe NASAMS, ki so jih obljubile ZDA, je v izjavi sporočilo britansko obrambno ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je v pogovoru za televizijo France 2 napovedal, da bo Francija Kijevu dobavila radarje in sisteme zračne obrambe, ter dodal, da se v Parizu pogajajo o dobavi še šestih mobilnih artilerijskih enot Cezar.
#French President Emmanuel #Macron said that #Ukraine will receive anti-aircraft missiles and radars from the French side in the coming weeks, Sky News reports. pic.twitter.com/VTcbSUEPrK
— NEXTA (@nexta_tv) October 13, 2022
Nizozemska se je medtem zavezala, da bo dobavila za 15 milijonov evrov raket zračne obrambe, pri čemer je nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren pojasnila, da se na ruske napade "lahko odzovemo le z neizprosno podporo Ukrajini in njenemu ljudstvu".
Kanada je obljubila, da bo zagotovila vojaško pomoč v vrednosti več kot 35 milijonov evrov, vključno s satelitskimi komunikacijskimi sistemi in kamerami za brezpilotna letala. Že v sredo pa je Ukrajina od Nemčije prejela prvo pošiljko sistemov zračne obrambe Iris-T.
ZDA so sporočile, da iščejo načine, kako pospešiti dobavo protiraketnih sistemom NASAMS. Dva sistema naj bi tako prispela že v prihodnjih tednih, dobava nadaljnjih šestih pa naj bi trajala dlje, saj jih morajo še izdelati.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je nedavne ruske raketne napade označil za teroristično dejanje in je več mesecev pritiskal na Zahod, naj vzpostavi zračni ščit, je obljube o dobavi sistemov zračne obrambe že pozdravil.
"Bolj ko postaja ruski teror drzen in krut, bolj je svetu jasno, da je pomoč Ukrajini pri zaščiti neba ena najpomembnejših humanitarnih nalog za Evropo danes," je dodal.
6.30 Ukrajina: Rusi napadajo z veliko hitrejšim tempom
Ukrajinska vojska poroča, da ruske sile v okupirani Ukrajini nadaljujejo ofenzivne operacije ob veliko hitrejšem tempu raketnih napadov, navaja CNN.
Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je v zadnjem poročilu v sredo zvečer navedel, da sovražne sile "poskušajo izvajati ofenzivne akcije v smeri Bahmuta in Avdivke" v vzhodni regiji Donecka. Te in druge napade v Donecku so preprečili, so zapisali.
6.00 Rusi napadli tudi Kijev
Rusi so napadli tudi naselja okoli Kijeva, so v četrtek zgodaj zjutraj sporočili iz regionalne uprave na Telegramu. "Reševalci so že na prizorišču," so navedli, več podrobnosti pa ne.
00.00 Ponoči močno obstreljevanje Mikolajeva
Župan Oleksandr Senkevič je po poročanju The Kyiv Independent povedal, da so ruske sile v noči na četrtek močno obstreljevale Mikolajev.
Mikolajev.
Zadeli so petnadstropno stanovanjsko stavbo, na terenu so reševalci, a podatkov o žrtvah za zdaj ni.
Not a good morning in #Mykolaiv. The city was shelled with eight S-300 missiles (russian long-range air defense system). An 11-year-old boy was taken out from under the rubble, where he spent 6 hours. pic.twitter.com/a6LUqZD1l0
— Anastasia Magazova (@a_magazova) October 13, 2022
155