Tudi Slovenija je nekje prva

Sloveniji so se državni odhodki glede na delež v BDP med letoma 2007 in 2013 povečali za več kot 17 odstotnih točk (s 42,2 odstotka BDP na 59,7 odstotka BDP). Tako je po podatkih Eurostata izračunal ameriški ekonomist Steve H. Hanke, svoje izračune pa je predstavil na ameriški spletni strani The Huffington Post.

BDP najbolj padel Kot pojasnjuje slovenski ekonomist Matej Lahovnik, sta razloga za povečanje državnih odhodkov v deležu BDP dva. Prvi je, da je Slovenija ena od držav, ki jim je v času krize BDP najbolj padel.

Če smo leta 2008 dosegli okoli 90 odstotkov EU-povprečja glede na BDP na prebivalca (upoštevana je primerjava kupne moči), smo do leta 2013 padli na okoli 81 odstotkov. To pomeni, da smo izgubili devet odstotnih točk v petih letih.

Nismo znižali javne porabe Drugi razlog za statistično povečanje državnih odhodkov v BDP je ta, da sorazmerno s krčenjem BDP nismo znižali javne porabe, zaradi česar je ta ostala na enaki absolutni ravni.

Prihodki so nam močno upadli, temu pa nismo prilagodili našega trošenja, zaradi česar spadamo med države, ki so se jim državni odhodki glede na delež v BDP najbolj povečali, poudarja Lahovnik.

Slovenski skok glede javnega dolga Kot še pravi, bi podobne rezultate dobili tudi, če bi vzeli podatke o tem, kako se nam je povečal javni dolg glede na BDP. Če smo imeli leta 2008 javni dolg okoli 23 odstotkov BDP, imamo zdaj že skoraj 83 odstotkov. Torej se nam je v zadnjih letih povečal za 60 odstotnih točk.

Za Slovenijo sta se po Hankejevih izračunih uvrstili Finska in Grčija – obe sta državne odhodke glede na delež v BDP povečali za okoli enajst odstotnih točk. Povprečje EU in evroobmočja je sicer pod pet odstotnih točk.

V EU ni nobenega proračunskega varčevanja Pod pet odstotnih točk je tudi Nemčija, v Latviji, Bolgariji, Litvi in Romuniji ter na Madžarskem in Poljskem pa so se državni odhodki glede na delež v BDP med letoma 2007 in 2003 celo zmanjšali (glej zgornji graf).

Kot ugotavlja Hanke, zato ni mogoče govoriti, da so države, kot so na primer Grčija, Francija ali Italija, v zadnjih letih doživele kakšno proračunsko zategovanje pasu.

V EU je samo monetarno varčevanje V EU se je po njegovem mnenju pojavilo samo monetarno zategovanje pasu oziroma kreditni krč, kot pravimo v Sloveniji – bančna posojila zasebnemu sektorju so namreč v zadnjih letih strmo padla.