To so tri glavne nevarnosti za Evropo

EU se mora trenutno "bojevati" na treh frontah. Že od enostranske priključitve ukrajinskega polotoka Krima k Rusiji se odnosi med Zahodom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom nevarno zaostrujejo.

Ukrajinska kriza se zaradi Rusije vse bolj zaostruje Ukrajinska kriza se s Putinovo podporo proruskim separatistom, ki se s pomočjo ruske vojske na vzhodu Ukrajine bojujejo proti ukrajinskim silam, vsak dan bolj zaostruje.

Rusijo so dozdajšnje zahodne sankcije gospodarsko že precej zamajale, toda Putin ne popušča. Strah, da se bosta Zahod in Rusija zapletla v odkrit spopad, je vse večji. Na vzhodu stare celine torej Evropi grozi vojna.

Bo Putin vkorakal v Ukrajino? Kot piše nemški časnik Bild, bi bil lahko scenarij takšen: proruski separatisti bi trajno kršili sporazum o premirju iz Minska, ukrajinska vojska bi jih zato napadla z orožjem, ki bi ga dobila iz ZDA.

To bi bil za Putina izgovor, da bi z rusko vojsko odkrito vkorakal v Ukrajino in skušal zavzeti dele Ukrajine ob Črnem morju, da bi Krim in Pridnesterje tudi kopensko povezal z Rusijo.

Na robu odkrite vojne V tem primeru bi lahko ZDA zahtevale, da v spor poseže Nato. Zahod in Rusija (ta ima v svoji orožarni tudi do tri tisoč jedrskih konic) bi bila v tem primeru na robu odkrite vojne.

Putin tudi skuša omajati enotnost držav EU, saj nekatere države, ki so odvisne od ruskega plina (na primer Madžarska), niso tako navdušene nad zaostrovanjem sankcij proti Rusiji.

Cipras noče več varčevati Druga nevarnost, ki grozi EU, ni vojaška nevarnost, ampak nevarnost izbruha hude finančne krize. V Grčiji nova vlada, ki jo vodi Aleksis Cipras, ne želi več nadaljevati varčevalne politike.

Pokazal je že vrata tako imenovani trojki (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), ki zastopa posojilodajalce, ki so pred leti z milijardami priskočili na pomoč utapljajoči se egejski državi.

Koliko lahko izgubijo evropski davkoplačevalci Grčija ima 318 milijard evrov dolga, kar predstavlja okoli 175 odstotkov bruto domačega proizvoda. Na papirju je dolg ogromen, toda zaradi izjemno ugodnih pogojev zadolževanja (nizke obresti in dolge roki odplačevanja) njena dolžniška obremenitev ni neznosna.

Cipras kljub temu skuša doseči novi, vsaj delni odpis dolgov, kar bi po žepih udarilo vse davkoplačevalce v evrskih državah, tudi slovenske. Večje države bi izgubile na desetine milijard evrov, manjše, kot je Slovenija, pa na stotine milijonov.

Cipras bi Grkom dajal bombončke, kupljene s tujim denarjem Za nameček je Cipras napovedal še velikodušne ukrepe: dvig pokojnin in minimalne plače, subvencije pri javnih prevozih in oskrbi z električno energijo, odpravo oziroma zmanjšanje nepremičninskega davka …

Grčija tega denarja nima, a je Cipras prepričan, da bo te bombončke financiral s pomočjo nemške 11-milijardne vojne odškodnine iz druge svetovne vojne. Seveda je to grški račun brez nemškega krčmarja.

Kakšne so nevarnosti grexita Če bo EU popustila Grčiji in delno odpisala dolg, bodo to verjetno zahtevali tudi politiki v drugih prezadolženih državah (Portugalska, Španija, Italija …). Odpis dolgov je zato malo verjeten.

V primeru, da bo Grčija izstopila iz evroobmočja (tako imenovani grexit), pa lahko to povzroči ponovno evrsko krizo, še zlasti če bodo finančni špekulanti špekulirali tudi z morebitnimi izstopi še drugih prezadolženih držav (na primer Portugalske). Če jim bodo te finančne špekulacije uspele, je lahko evro pred propadom.

Grexit boljša rešitev kot popuščanje Grčiji Strokovnjaki odsvetujejo paniko. Kot pravi Jörg Krämer, glavni ekonomist pri nemški Commerzbanki, je grexit boljša rešitev kot popuščanje Grčiji glede omilitve varčevanja.

Tretja nevarnost, ki grozi Evropi, pa je vse močnejši džihadizem. Islamska država, ki je postala znana po številnih grozodejstvih v Siriji in Iraku, se je zdaj zasidrala tudi v nekaterih delih Libije – torej le nekaj deset kilometrov stran od stare celine.

Krepitev islamizma v Evropi S krepitvijo Islamske države se krepi tudi radikalizem muslimanov, ki živijo v Evropi. Iz zahodnih držav so v boj za Islamsko državo odšli številni prostovoljci. Povečala se je tudi nevarnost islamističnega terorizma na evropskih tleh, kar dokazujejo nedavni odmevni smrtonosni napadi v Franciji in na Danskem.