To je scenarij za grški potop

Ali čez eno leto Grčija ne bo več v evroobmočju ali pa Siriza ne bo več na oblasti. Tako je pred dnevi na svojem blogu zapisal švedski ekonomist Fredrik Erixon. Prvi del napovedi o izstopu iz evroobmočja po propadu ponedeljkovega srečanja evrskih finančnih ministrov postaja vse bolj verjeten.

Evropski ultimat Grčiji do petka Evroskupina je namreč pripravljena nadaljevati pogovore le, če Grčija zaprosi za podaljšanje zdajšnjega programa pomoči. V tem primeru bo v petek še en izredni sestanek. Če Grčija ne bo popustila, potem bo denar, ki je egejski državi še na voljo v sklopu obstoječega programa, ostal v rokah posojilodajalcev.

Gre za 1,8 milijarde evrov zadnje tranše iz drugega paketa pomoči (skupno je bilo Grčiji v tem paketu odobrenih več 144,6 milijarde evrov iz sklada EFSF, 9,1 milijarde evrov je primaknil še Mednarodni denarni sklad), 1,9 milijarde evrov obresti od grških obveznic v lasti ECB ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.

Grčiji lahko konec marca že začne primanjkovati denarja Najprej je EU sicer načrtovala, da bo Grčija po koncu drugega programa pomoči koristila preventivno kreditno linijo z okrepljenim pogojevanjem iz reševalnega mehanizma ESM, seveda pa bo z morebitnim dokončnim propadom dogovorov ta načrt padel v vodo.

Če ne bo podaljšanja pomoči, potem se bo Grčija predvidoma konec marca znašla v položaju, ko ji bo začelo primanjkovati denarja, piše nemški časnik Die Welt.

Dogovor pred bankrotom je mogoč še marca Toda tudi če do konca februarja še ne bo dogovora, še ni vse prepozno. EU in Grčija namreč lahko dosežeta dogovor tudi še marca: finančni ministri evroobmočja se bodo srečali 9. marca, 19. marca pa bo srečanje šefov vlad EU, mogoči so tudi številni neuradni pogovori.

Ko pa bo prišel konec marca, pa bo najjužnejša balkanska država – kot se predvideva – na poti v bankrot. Tega je dejansko doživela že leta 2010, vendar je takrat mednarodna pomoč ohranila državo nad gladino. Če mednarodne pomoči ne bo več, dejansko za Grčijo ni rešitve.

Izredna pomoč ECB grškim bankam Grškim bankam je sicer ECB – potem ko od začetka meseca ne sprejema več grških državnih obveznic kot zavarovanja za posojila - odobril izredna likvidnostna sredstva v višini do 65 milijard evrov (program ELA).

Ta sredstva mora ECB odobriti vsaka dva tedna. Če odobritve ne bo, bo to pomenilo, da je ECB Grčijo dejansko vrgel iz evroobmočja. Zato bo to zadnja možnost, ki jo bo uporabil ECB.

Drahme ne bo mogoče uvesti čez noč Tudi če bo Grčija izstopila oziroma bo izločena iz evroobmočja, ne bo mogla ponovno uvesti nacionalne valute drahme čez noč, ampak bo to zahtevalo večmesečne priprave. Odločitev za izstop torej lahko pade v nekaj naslednjih tednih, toda dejanska izvedba bo zahtevala svoj čas.

Težava, ki jo ima Grčija, je tudi ta, da Grki pospešeno dvigajo svoje prihranke iz bank. Od novembra lani so Grki s svojih računov dvignili 20 milijard evrov in jih zdaj hranijo doma, v nogavicah, kot se reče.

Grške banke "krvavijo" - Grki dvigajo denar Številne milijarde evrov – konservativni grški časnik Kathimerini piše o štirih milijardah - so Grki prenesli tudi v tujino. V zadnjih dnevih se je dvig denarja še pospešil: Grki zdaj na dan dvignejo s svojih bančnih računov okoli 500 milijonov evrov.

Grke je pač strah, da bi ob uvedbi razvrednotene drahme izgubili velik del svojega premoženja. To ni prvič, da Grki množično dvigajo denar z bank. Samo pred izrednimi volitvami junija 2012 so v nekaj dnevih dvignili 3,5 milijarde evrov. Ciprasu zmanjkuje denarja Tedaj so iz ECB v Grčijo s pomočjo velikih vojaških letal Hercules C-130 pošiljali na tone bankovcev za 50 in 100 evrov, piše nemški časnik Handelsblatt. Že zdaj pa novi grški premier Aleksis Cipras nima denarja, da bi čez noč izpolnil nekatere predvolilne obljube, na primer ponovno zaposlitev odpuščenih čistilk na grškem ministrstvu za finance.

Manj pobranih davkov zaradi Sirizinih predvolilnih obljub Tudi lanski in januarski davčni izplen v Grčiji je bil zaradi pričakovanja zmage Sirize in njenih napovedih o zmanjševanju nekaterih davkov nižji od pričakovanega.

Novembra, decembra in januarja letos so Grki plačali za pet milijard evrov davkov manj, saj pričakujejo nižje davke, piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Milijardni davčni izpad je še ena velika težava nove vlade, ki pa jo je povzročila Siriza sama s svojimi predvolilnimi obljubami. Slaba plat grexita Grški izstop iz evroobmočja - grexit - bi imel za Grčijo koristne in škodljive strani. Slaba stran grexita je, da bi z uvedbo razvrednotene drahme odplačevanje evrskega dolga res postalo neznosno (za zdaj plačuje Grčija za obresti letno glede na velikost dolga dokaj nizkih 4,3 odstotka BDP).

Življenjski standard Grkov bi z drahmo občutno padel, kar lahko prinese politično nestabilnost. EU in Nato lahko tako na svojem južnem krilu dobita država, ki bo padla v tako rekoč politično in družbeno anarhijo.

Dobra plat grexita Ponovna uvedba drahme pa prinaša tudi morebitne koristi: turizem bo še bolj cvetel, tudi grški kmetijski pridelki, ki so zdaj nekonkurenčni v primerjavi z uvoženimi, bi postali cenovno konkurenčni.

Kot meni nemški ekonomist Hans-Werner Sinn, bi se v drahemski Grčiji lahko spet postavili na noge bombažna in tekstilna industrija, ki sta uspevali pred vstopom v evroobmočje.

Slabe strani za evrske države Drugim državam – tudi Sloveniji – bi grexit prav tako lahko povzročil težave. Mogoč je dvig obresti za državne obveznice kriznih držav, kar bi podražilo prihodnje zadolževanje, tudi slovensko.

Vprašanje je tudi, kako močno bi odhod Grčije zamajal evroobmočje oziroma ali bi sprožil domino učinek. V luči tega lahko vidimo ECB-jev program odkupa državnih obveznic, ki se bo začel marca, tudi način za sanacijo evroobmočja v primeru grexita.

Koliko lahko izgubijo slovenski davkoplačevalci Tudi odpis dolgov zaradi grškega izstopa iz evroobmočja in dejanske nezmožnosti odplačevanja zaradi nizke vrednosti drahme v primerjavi z evrom bi udaril po žepu slovenske davkoplačevalce.

Slovenija je namreč sodelovala tako pri prvem paketu pomoči leta 2010 kot drugem paketu pomoči leta 2012. Skupno (bilateralno posojilo, poroštva za sklad EFSF in delež MDS) je torej Slovenija pri Grčiji izpostavljena v višini več kot 1,4 milijarde evrov.