Četrtek, 16. 1. 2025, 17.05
5 ur, 2 minuti
Sporočilo iz Rusije: Začela se je vojna za Arktiko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,86
Svalbardska pogodba suverenost nad otočjem daje Norveški, ki pa tam ne sme imeti vojaških oporišč ali pa otočja uporabljati v vojaške namene.
Želje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije so spodbudile podobne želje tudi na ruski strani. Tako je ruski poslanec Andrej Guruljov predlagal, da bi si Rusija razdelila Grenlandijo s Trumpom ter prevzela nadzor nad norveškim arktičnim otočjem Svalbard.
Ruski poslanec Andrej Guruljov, ki pogosto komentira vojno v Ukrajini in mednarodno politiko v ruskih televizijskih oddajah, je bil pred letom 2021 vojaški častnik, ki je služil kot namestnik poveljnika južnega vojaškega okrožja.
Guruljov za ruski nadzor nad delom Grenlandije
Poslanec je že prej vzbudil zanimanje zahodnih medijev z divjimi in nenavadnimi izjavami. Lansko poletje je v televizijski pogovorni oddaji z Vladimirjem Solovjovom na ruski državni televiziji Rusija 1 pozval k jedrskemu napadu na srce Evrope, da bi ohromil energetske objekte na celini.
Tokrat se je Guruljov najprej odzval na nedavni obisk Donalda Trumpa mlajšega na Grenlandiji in želje njegovega očeta Donalda Trumpa po ameriški suverenosti nad Grenlandijo. Guruljov je prepričan, da bi morala imeti tudi Rusija svoj delež Grenlandije.
Guruljov tudi za ruski nadzor nad Svalbardom
Predlaga tudi, da se o delitvi Grenlandije Rusija ne bi dogovarjala z Dansko, ki ima suverenost nad otokom, ali z lokalnimi oblastmi na Grenlandiji, ampak kar s Trumpom.
V kraju Barentsburg živi 350 ljudi. Naselje je na norveškem ozemlju, a je v lasti ruske rudarske družbe. Na fotografiji je Leninov kip, v ozadju so stanovanjski objekti, v katerem živi rusko prebivalstvo.
Guruljov, ki je prepričan, da se je začela vojna za Arktiko, pa se ne ustavlja samo pri Grenlandiji, ampak predlaga tudi ruski nadzor nad arktičnim otočjem Svalbard, ki pripada Norveški, piše norveški medij Barents Observer.
Norveška suverenost nad Svalbardom
Svalbardska pogodba priznava suverenost Norveške nad otočjem, ki je na pol poti med celinsko Norveško in severnim tečajem. Vmesne vode tvorijo rob med razmeroma plitkim Barentsovim morjem in veliko globljim Norveškim morjem ter s tem dostop do ladijskih poti v severnem Atlantiku.
Guruljov je v oddaji Večer z Vladimirjem Solovjovom na televiziji Rusija 1 še dejal, da je Svalbard šibka točka ruskega severnega ladjevja, zato bi morala Rusija prevzeti vojaški nadzor nad otočjem.
Rusko helikoptersko oporišče
Danes ima Rusija dve naselji na Svalbardu: rudarsko mesto Barentsburg in mesto Piramida, kjer se je kopanje premoga končalo leta 1998. Moskva ima zdaj velike načrte, čeprav malo denarja, da v Piramidi v sodelovanju z državami Brics in drugimi prijateljskimi državami ustanovi mednarodni center za raziskovanje Arktike.
Prispevek Deutsche Welle o Svalbardu:
Pri Kapp Heeru, nekaj kilometrov severno od Barentsburga, je rusko helikoptersko oporišče. Danes na Svalbardu za moskovsko državno podjetje Arktikugol leti le en ruski registrirani Mi-8. Heliport Kapp Heer služi ruskemu naselju Barentsburg.
Moskva se ne strinja s Svalbardsko pogodbo
Norveška suverenost ni sporna in Svalbard je norveški. Vendar pa pogodba iz leta 1920 dovoljuje državljanom vseh držav podpisnic, vključno z Rusijo, izvajanje gospodarskih dejavnosti na otočju, če upoštevajo norveško zakonodajo.
Moskva je v zadnjih nekaj letih nenehno in glasno izražala nestrinjanja z Oslom glede razlage Svalbardske pogodbe, vendar na splošno upošteva pravila in norme, piše Barents Observer.
Norveška ne sme imeti vojaških oporišč na Svalbardu
Andreas Østhagen, varnostni strokovnjak za Arktiko z Inštituta Fridtjofa Nansena, je za zgoraj omenjeni norveški medij dejal, da pogodba zgolj navaja, da se Svalbard ne sme uporabljati v vojne namene in da Norveška tam ne more imeti vojaških oporišč.
Največje naselje na Svalbardu je Longyearbyen, v katerem živi več kot tisoč ljudi. Na fotografiji: hiše v delu naselja Longyearbyen. Prebivalci naselja si želijo več norveške vojaške prisotnosti.
Poudarja pa, da otočje ni demilitarizirano. "Tako plovila norveške obalne straže kot fregate pristanejo v Longyearbyenu iz različnih razlogov," ugotavlja Østhagen.
Krajevno prebivalstvo si želi norveško vojaško prisotnost
Vodja lokalnih oblasti v Longyearbyenu, ki je največje naselje na Svalbardu, Terje Aunevik je za norveško televizijo NRK dejal, da si želi več norveške vojaške prisotnosti na Svalbardu.
"V skladu s trenutno varnostno situacijo in s krepitvijo oboroženih sil na celini menim, da je naravno, da se to zgodi tudi na Svalbardu. Ker je Svalbard del Kraljevine Norveške," pravi Aunevik.
Norveška želi zaščititi Svalbard
Član norveškega parlamenta Dag-Inge Ulstein in vodja stalnega parlamentarnega odbora za obrambo in zunanje zadeve Ine Eriksen Søreide sta dejala, da bi lahko prišlo do večje norveške vojaške prisotnosti za zaščito Svalbarda, še piše Barents Observer.
