Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
27. 4. 2010,
15.21

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 27. 4. 2010, 15.21

8 let, 9 mesecev

Rusija in Norveška dosegli dogovor o meji v Barentsovem morju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in norveški premier Jens Stoltenberg sta na pogovorih v Oslu presenetljivo dosegla dogovor glede meje med državama v Barentsovem morju.

Gre za mejno vprašanje, ki je jedro spora v odnosih med državama že dobrih 40 let. Sporno območje je namreč bogato nahajališče nafte in zemeljskega plina.

Most za medsebojno sodelovanje

"Dogovor rešuje več kot le mejno črto na morju. Gre namreč za vzpostavitev in ohranjanje dobrososedskih odnosov," je na skupni novinarski konferenci po pogovorih z Medvedjevom povedal Stoltenberg. Ob tem je še dodal, da bo dogovor združeval oba naroda in bo postal nekakšen most za medsebojno sodelovanje.

Zadovoljstvo nad doseženim dogovorom, katerega podrobnosti za zdaj niso znane, je izrazil tudi Medvedjev. Dejal je, da je vesel, da sta s Stoltenbergom rešila ta problem. "Če problemov ne rešujemo, se v odnosih zmeraj pojavljajo trenja, ki povzročajo določene napetosti," je dejal Medvedjev.

Bogata nahajališča naravnih virov

V spor glede nadzora nad 176.000 kvadratnih kilometrov velikim območjem sta se že leta 1970 zapletli Norveška in tedanja Sovjetska zveza, ki sta na območju začeli širiti ekonomske cone. Gre sicer za območje v Barentsovem morju, ki je izjemno bogato nahajališče naravnih virov. V njem naj bilo za več kot 90 milijard sodov nafte, hkrati pa naj bi bilo to tudi nahajališče 30 odstotkov še neodkritih zalog zemeljskega plina na svetu.

Rusija in Norveška imata sicer odprto tudi vprašanje glede nadzora na območju Severnega tečaja. Tudi v tem primeru gre za bogato nahajališče naravnih virov. Pri tem pa omenjeni državi nista sami, saj se za svoj kos pogače na tem območju potegujejo še ZDA, Kanada in Danska. Razprava o tem vprašanju je posebej razgreta postala v zadnjem času, ko so nove tehnologije v kombinaciji s taljenjem arktičnega ledu omogočile lažji dostop do območja.

Območje je razdeljeno enakovredno

Prav zaradi tega sta Stoltenberg in Medvedjev izpostavljala dejstvo, da doseženi kompromis ni osredotočen le na izkoriščanje naravnih virov, pač pa predvsem na sodelovanje med državama. Sosedi naj bi si omenjeno območje na podlagi pomorskega prava razdelili bolj ali manj enakovredno.

Ne spreglejte