Četrtek, 18. 9. 2025, 11.57
1 mesec, 1 teden
Skrivnost ruskega drona. Romuni se čudijo, kaj se je zgodilo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,14
Ruski dron, ki je preteklo soboto za slabo uro kršil romunski zračni prostor, so spremljala štiri letala, dva romunska F-16 (na fotografiji je F-16 romunskih zračnih sil na nebu nad Litvo) in nemška eurofigherja.
V preteklih dneh je bila Poljska tarča roja domnevno ruskih dronov. Poljaki so s pomočjo Nata napadli te drone in menda sestrelili štiri od 19 oziroma 24 dronov (večino so sestrelila nizozemska letala). Preteklo soboto je ruski dron vstopil tudi v romunski zračni prostor, a ga romunska zračna obramba ni sestrelila. Zdaj se v Romuniji sprašujejo, kakšni so razlogi za to odločitev.
Romunska vlada je v nedeljo potrdila, da je ruski brezpilotni letalnik dan prej vstopil v romunski zračni prostor. Približno 50 minut je letel blizu romunsko-ukrajinske meje, preden se je vrnil proti Ukrajini blizu mesta Pardina, piše romunski medij HotNews.
Romunska lovca sta le spremljala dron
Ves čas, je poudarilo ministrstvo za obrambo, sta dva romunska lovca F-16 opazovala brezpilotni letalnik. V podporo romunskima lovcema sta bila v bližini tudi dva nemška eurofighterja.
Ministrstvo za obrambo je glede incidenta sporočilo, da sta imela romunska pilota dovoljenje za sestrelitev drona, vendar nista ukrepala, da bi se izognila stranskim tveganjem.
Romuni se sprašujejo, kaj so stranska tveganja
V sporočilo obrambnega ministra je bilo tudi navedeno, da brezpilotni letalnik ni letel nad naseljenimi območji in da ni bilo neposredne nevarnosti za prebivalstvo.
V nasprotju z Romunijo se je Poljska odločila za sestrelitev domnevno ruskih dronov, pri čemer pa naj bi – z veliko pomočjo nizozemskih letal – sestrelila le štiri od 19 oz. 24. Na fotografiji: poljski policist ob domnevno ruskem dronu, ki leži na tleh.
Zdaj romunski mediji razpravljajo o tem, kaj točno bi lahko pomenil izraz stranska tveganja, saj niso bile razkrite nobene dodatne podrobnosti.
Napad s topom ali raketo
Če bi romunska lovca napadla dron s topom, uničenje drona ne bi bilo zanesljivo. Obstaja tveganje – čeprav majhno –, da bi bil dron zgolj poškodovan. V tem primeru bi lahko, če ne bi bil nadzorovan, morda še vedno postal nevaren za naseljena območja.
Če bi bile uporabljene rakete zrak-zrak kratkega dosega – v primeru romunskih F-16 bi to bila raketa tipa aim-9X sidewinder –, bi bilo popolno uničenje drona zelo verjetno.
So rakete predrage za poceni drone?
Vendar se tukaj odpira vprašanje stroškov, saj imajo romunske oborožene sile trenutno zelo omejen arzenal raket tipa aim-9X sidewinder za svoje F-16, pri čemer vsaka od teh raket stane približno pol milijona evrov.
Romunski zračni prostor je kršil ruski dron gerbera (na fotografiji dron tega tipa, ki je bil sestreljen oziroma je padel na tla na Poljskem).
Romuni se tudi sprašujejo, ali se je njihova država, v nasprotju s Poljsko, preprosto namenoma izognila neposrednemu spopadu z Rusijo.
Kaos ali zavestna odločitev?
Armand Gosu, profesor na Univerzi v Bukarešti, ki se je med drugim specializiral za rusko politiko in je bil prej tudi svetovalec na romunskem zunanjem ministrstvu, je za HotNews povedal, da ne verjame, da je šlo za zavestno odločitev, da drona ne sestrelijo. "Bilo je veliko improvizacije in kaosa. Prepričan sem, da je bila odločitev naključna," je dejal.
Poudaril je tudi razlike med Romunijo in Poljsko. Napad z droni na Poljsko je označil za nameren in ciljno usmerjen napad, v primeru Romunije pa je šlo po njegovem mnenju za zablodel dron. Vsi se ne strinjajo z Gosujem in menijo, da je tudi pri dronu v romunskem zračnem prostoru v ozadju nameren ruski preizkus Nata.
Plaha Romunija in neomajna Poljska?
Je pa Gosu še dejal, da je Romunija plaha in zaskrbljena ter da želi preprečiti zaostritev razmer, medtem ko je Poljska neomajna, načelna in pripravljena tvegati.
Za zanesljivo uničenje ruskega drona gerbera, ki stane največ nekaj deset tisoč evrov, bi morala romunska pilota uporabiti raketo sidewinder, ki stane približno pol milijona evrov. Poleg tega imajo Romuni le omejeno število teh raket, čeprav v zadnjem času kopičijo zaloge. Na fotografiji: letala F-16 na romunskem nebu.
Ne glede na to, ali sta v ozadju romunske nesestrelitve drona naključje in kaos ali je šlo za zavestno odločitev, bi morali Romunija in celotna EU hitro razviti skupno strategijo za prihodnje ukrepanje glede na vse večje število napadov z droni v vzhodnem delu Unije, piše HotNews.
Evropski obrambni ščit pred droni
Navsezadnje to niso bili edini občutljivi incidenti: konec julija beloruskega drona, opremljenega z eksplozivom, v litovskem zračnem prostoru ni odkrila zračna obramba, ampak je moralo oblast o tem obvestiti prebivalstvo. Nato je trajalo še pet dni, da so našli razbitine strmoglavljenega drona.
Verjetno je prav strah pred roji ruskih dronov v ozadju nedavne napovedi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen o potrebi po evropskem obrambnem ščitu pred droni.
