Ruski državni vrh rad prihaja v Slovenijo

Lavrov se je v Sloveniji v vlogi vodje ruske diplomacije že mudil aprila 2011, ko se je sestal z ministrom za zunanje zadeve Vasilijem Žbogarjem, predsednikom države Danilom Türkom in predsednikom vlade Borutom Pahorjem. S trenutnim voditeljem slovenske diplomacije Karlom Erjavcem se je Lavrov nazadnje srečala v Moskvi oktobra lani, ko je bil v ospredju Južni tok, medtem ko sta sogovornika odnose med Slovenijo in Rusijo ocenila kot dobre in na zelo visoki ravni na vseh področjih. Novembra lani se je v Moskvi nato mudil še tedanji premier Janez Janša, ki se med drugim srečal z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom, spremljala pa ga je močna gospodarska delegacija.

Uradno so se odnosi med Rusijo in Slovenijo začeli, ko je Moskva 14. februarja 1992 priznala tedaj mlado državo. Diplomatski odnosi so bili vzpostavljeni 25. maja 1992. Slovensko veleposlaništvo v Moskvi je bilo odprto 24. junija 1992, rusko v Ljubljani pa 14. oktobra 1992.

Odnosi med državama so se vse od osamosvojitve Slovenije krepili na najvišji ravni in se kažejo v sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Samo v zadnjih nekaj letih sta Slovenija in Rusija sklenili več kot 50 dvostranskih meddržavnih, medvladnih, medresorskih in drugih sporazumov. Pomemben korak v bilateralnih odnosih med Slovenijo in Rusijo predstavlja podpis dodatnega Dopolnila k Sporazumu med vlado republike Slovenije in vlado Ruske federacije o ureditvi obveznosti nekdanje ZSSR po obračunih, povezanih z blagovnim prometom med nekdanjo SFRJ in nekdanjo ZSSR, ki je bil podpisan 10. avgusta 2010 v Moskvi in s katerim sta državi dokončno uredili vprašanje t.i. klirinškega dolga.

Bogato je tudi sodelovanje med državama na kulturnem področju. Državi sta 17. novembra 1995 v Moskvi podpisali sporazum o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju. Sporazum je bil podpisan v težnji po nadaljnjem razvijanju tradicionalnih prijateljskih odnosov v skladu z načeli Helsinške sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter drugimi dokumenti OVSE.

V času predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici 2008 ter v času predsedovanja Svetu Evrope od maja do novembra 2009 si je Slovenija prizadevala za krepitev sodelovanja med evropskima povezavama in Rusijo. Slovenski napori so bili uspešni, o čemer priča začetek pogajanj o novem okvirnem sporazumu na Vrhu EU-Rusija v Hanti-Mansijsku.

Velik pomen za dvostranske odnose imajo tradicionalne slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem, simbolom prijateljstva med državama, ki potekajo vsako zadnjo nedeljo v juliju in se je udeležujejo visoki uradni predstavniki ruske države in Ruske pravoslavne cerkve. S tradicionalno slovesnostjo, ki na državni ravni poteka od leta 1992, se predstavniki obeh držav spomnijo 12.000 ruskih vojakov, ujetnikov v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste od Kranjske Gore prek gorskega prelaza Vršič do Trente zasul snežni plaz. Cestna povezava s fronto ob Soči, ki je bila zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 strateškega pomena, je zahtevala življenje nekaj tisoč ujetnikov. Med njimi je bilo tudi več kot 300 ujetnikov in njihovih stražarjev, ki jih je med gradnjo ceste zasul snežni plaz in ki so jim preživeli ujetniki leta 1916 pod Vršičem postavili kapelico v pravoslavnem slogu.