Sobota, 17. 5. 2025, 15.31
7 ur
Rusi zavzeli švedsko vas in jo skoraj popolnoma uničili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,49
Ko je ruska vojska leta 2022 zasedla velik del ukrajinske regije Herson, je zasedla tudi vas Gammalsvenskby (sl. Stara švedska vas), v kateri živijo potomci švedskih naseljencev iz 18. stoletja. Na fotografiji: ruski vojak v regiji Herson maja 2022.
Švedi so imeli pred stoletji imperij, katerega del so bile tudi dežele na vzhodni obali Baltskega morja. Zapuščina tega imperija je švedsko govoreča manjšina na Finskem. Pripadniki te manjšine so tudi člani finske skupine KAJ, ki na letošnji Evroviziji zastopa Švedsko. Nekdaj je švedska manjšina živela tudi v Estoniji, zgodovina pa je švedske naseljence iz Estonije pripeljala tudi v današnjo Ukrajino, kjer so ustanovili vas Gammalsvenskby. To vas je ruska vojska v zadnjih letih skoraj popolnoma uničila.
Na letošnji Evroviziji na prvi pogled malce presenetljivo Švedsko zastopa finska skupina KAJ. Člani te skupine, Kevin Holmström, Axel Åhman in Jakob Norrgård, prihajajo iz zahodne finske regije Ostrobothnie, kjer že stoletja živi tudi švedsko govoreča manjšina.
Vsak dvajseti prebivalec Finske je švedsko govoreč
Švedsko govoreča manjšina z okoli 286 tisoč pripadniki predstavlja okoli pet odstotkov prebivalstva 5,6-milijonske Finske. Okoli 26 tisoč finskih Švedov živi na samoupravnem otočju Åland, kjer je švedščina edini uradni jezik.
Na celinskem delu Finske pripadniki švedsko govoreče manjšine živijo v zahodni regiji Ostrobothniji (Österbotten po švedsko in Pohjanmaain po finsko), ki leži na vzhodni obali Botnijskega oziroma Botniškega zaliva. Še več švedsko govorečih živi v regiji, ki ji Finci rečejo Uusimaa, Švedi pa Nyland (to v švedščini pomeni Nova dežela).
Švedske korenine finske prestolnice Helsinki
V zadnji regiji je tudi finska prestolnica Helsinki. Švedsko ime za mesto je Helsingfors. Ime naj bi mesto dobilo po švedskih naseljencih, ki so na to območje prišli iz švedske pokrajine Hälsingland. Mestu se je v švedščini pogovorno reklo Helsinge ali Helsing, iz česar je izpeljano finsko ime Helsinki.
Če odštejemo vikinške naseljence z območja današnje Švedske, ki so od devetega stoletja širili svojo gospostvo nad vzhodnimi Slovani in Rusiji tudi dali ime (Rusi so bili izvirni vikingi iz Švedske, ime se je na vzhodne Slovane prvič preneslo šele v 10./11. stoletju), se je švedsko naseljevanje vzhodnih obal Baltskega morja začelo v 12./13. stoletju. Švedski naseljenci so na jugu današnje Finske ustanovili mesto Helsingfors, na kratko tudi Helsinge ali Helsing, iz česar je izpeljano finsko ime Helsinki (na fotografiji).
Zgodovina švedsko govorečih na območju današnje Finske se je začela okoli leta 1150, ko je morda prišlo do t. i. prve švedske križarske vojne. Ta je bila usmerjena proti poganskim finskim plemenom.
Naseljevanje Švedov na vzhodni obali Baltskega morja
Če je prva švedska križarska vojna morda zgolj mit, pa je t. i. druga švedska križarska vojna v 13. stoletju zanesljivo zgodovinsko dejstvo. Tedaj se je tudi začelo naseljevanje švedsko govorečih na jug Finske, v deželo, ki so ji Švedi rekli Nova dežela (Nyland). Še zlasti množično je bilo naseljevanje Švedov v 14. stoletju.
Območje Finske je bilo stoletja del kraljevine Švedske. Švedščina je bila uradni jezik in tudi jezik prestiža. Na območju današnje Finske je bila švedščina še v 18. stoletju materni jezik do 20 odstotkov prebivalstva.
Ruska osvojitev Finske
Položaj švedščine je usodno zamajala rusko-švedska vojna med 1808 in 1809, zaradi katere so Švedi izgubili Finsko. Ta je imela potem v okviru carske Rusije samoupravni položaj. Ruski carji so bili hkrati do leta 1917 tudi veliki vojvode Finske.
Švedi so vladali Finski vse do začetka 19. stoletja, ko so jo zasedli Rusi. Ti so v 19. stoletju podpirali finsko narodno prebujanje, ker so želeli omejiti vpliv Švedov. Finska je po prvi svetovni vojni postala samostojna država, v letih 1939–1940 pa se je uspešno upirala sovjetski vojski (na fotografiji finski vojaki v t. i. Zimski vojni). Vojaški poveljnik finske vojske v Zimski vojni je bil maršal Carl Gustaf Emil Mannerheim, ki je bil po rodu Šved.
Rusi so v Veliki vojvodini Finski v 19. stoletju premeteno podpirali Fince in njihove nacionalne zahteve, ker so tako želeli zmanjšati vpliv Švedske na Finskem. Prišlo je tudi do procesa finizacije, ko so vplivne švedske družine za svoj prvi jezik prevzele finščino in tudi spreminjale svoje priimke (t. i. fenomani).
Slavni Finci, ki imajo švedske korenine
Potomci teh fenomanov, ki so se iz Švedov prelevili v Fince, so med drugim Martti Ahtisaari, finski predsednik med letoma 1994 in 2000 (njegovi švedski predniki so imeli priimek Adolfsen), Sauli Niinistö, finski predsednik med letoma 2012 in 2024 (izvirni priimek družine je Lindström).
Tudi Juho Kusti Paasikivi, predsednik Finske med letoma 1946 in 1956, finski premier v letih 1918 in od 1944 do 1946 ter glavni arhitekt finske nevtralne zunanje politike po drugi svetovni vojni (t. i. finlandizacija), je bil izvirno finski Šved.
Največji Finec v zgodovini je bil švedskega rodu
Rodil se je kot Johan Gustaf Hellsten leta 1870, leta 1885 pa je finiziral svoj ime in priimek v Juho Kusti Paasikivi (Juhi je po finsko Johan, Kusti Gustaf, Hellsten in Paasikivi pa v švedščini in finščini pomenita kamnito ploščo).
Številni Švedi, ki so živeli na Finskem, so se v 19. stoletju finizirali in tudi spremenili švedska imena in priimke v finska. Še vedno pa približno pet odstotkov prebivalcev Finske kot materni jezik govori švedščino. Med njimi je tudi zdajšnji predsednik Finske Alexander Stubb.
Švedskega rodu je bil tudi najbolj znan finski skladatelj Jean Sibelius (rojen kot Johan Julius Christian Sibelius). Šved je bil tudi baron Carl Gustaf Emil Mannerheim, v mladih letih častnik ruske carske vojske, pozneje pa med drugim regent Finske, finski predsednik in poveljnik finske vojske v vojni s Sovjeti v letih med 1939 in 1940. V eni od anket iz začetka 21. stoletja so ga Finci izglasovali za največjega Finca vseh časov. Švedskega rodu in tudi pripadnik švedsko govoreče manjšine je tudi zdajšnji finski predsednik Alexander Stubb.
Estonski Švedi
Švedi pa se v času svojega imperija niso naseljevali samo na območju današnje Finske, ampak tudi na območju današnje Estonije. Tja so se Švedi začeli priseljevati konec 13. stoletja. Švedi so živeli zlasti na severu in zahodu Estonije. Med letoma 1561 in 1710 je bila Estonija del Švedske, pozneje pa del carske Rusije.
Tako kot na Finskem je tudi v Estoniji carska Rusija podpirala Estonce v razmerju do tamkajšnjih Švedov in Nemcev. Leta 1816 je Rusija odpravila tlačanstvo v Estoniji, kar pa ni veljalo za estonske Švede. Odprava tlačanstva za estonske Švede se je izpeljala šele leta v 50. in 60. letih 19. stoletja.
Beg ostankov švedske manjšine pred Rdečo armado
Ko je leta 1939 v Estonijo vkorakala sovjetska Rdeča armada, so na estonskih otokih, kjer so večinoma živeli pripadniki švedske manjšine, Sovjeti postavili vojaška oporišča, zaradi česar se je moralo prebivalstvo izseliti. Večina pripadnikov švedske manjšine je prebegnila na Švedsko leta 1944, ko so v Estonijo spet prišli sovjetski vojaki, le redki so ostali.
Švedi so se naseljevali tudi na območje Estonije, zlasti na severu in zahodu ter na otokih ob estonski obali. Na sliki je območje Estonije, na katerem je živela večina estonskih Švedov. Po popisu iz leta 2021 zdaj v Estoniji živi nekaj več kot 800 Švedov. Na tisoče estonskih Švedov je leta 1944 pred Rdečo armado prebegnilo na Švedsko in se niso več vrnili v Estonijo, ki je bila po drugi svetovni vojni del komunistične Sovjetske zveze.
Že v obdobju carske Rusije so morale v določenih obdobjih skupine estonskih Švedov zapustiti Estonijo in se preseliti v druge dele Ruskega cesarstva. Leta 1781 je ruska carica Katarina II. prisilila tisoč Švedov z estonskega otoka Hiiumaa (po švedsko Dagö) k selitvi na območje današnje južne Ukrajine (Rusi so temu območju nadeli ime Nova Rusija).
Švedi v Novi Rusiji ustanovijo staro vas
Estonski Švedi so ustanovili vas Gammalsvenskby (Stara švedska vas po slovensko). Ta leži v regiji Herson, in sicer na desnem bregu Dnepra. Večina prebivalcev te vasi se je v poznejših stoletjih izselila na Švedsko ali v druge države. Leta 1947 je bila vas preimenovana v Verbivko, pozneje pa združena z naseljem Zmijivka.
Leta 2016 je v Gammalsvenskbyju živelo samo še 108 vaščanov švedskih korenin. Le nekaj jih je še tekoče govorilo švedsko narečje. Med rusko invazijo na Ukrajino so Gammalsvenskby okupirale ruske čete.
Vas je skoraj popolnoma uničena
Med ukrajinsko protiofenzivo so vas novembra 2022 osvobodili ukrajinski vojaki. Je pa Gammalsvenskby zaradi bližine bojne črte pogosto tarča ruskih napadov. Med drugim so napadli krajevno šolo. Napadi seveda zahtevajo tudi človeška življenja.
Obisk vasi Gammalsvenskby pred sedmimi leti:
Novembra 2023, natanko eno leto po osvoboditvi Gammalsvenskbyja, je švedska javna radiotelevizija SVT poročala, da je bilo uničenih od 80 do 90 odstotkov vasi in da je vasi ostalo le približno 200 ljudi, večinoma starejših ali bolnih.
