Slamnate lutke, ki naj bi Putinu povzročile smrt #vŽivo

20.32 200 nemških zdravnikov na poti v Ukrajino

Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je danes dejal, da je na poti v Ukrajino 200 nemških zdravnikov, ki bodo pomagali zdraviti bolne in poškodovane v vojni.

200 German doctors will go to #Ukraine to treat the sick and wounded in the war. This was stated by the Minister of Health of #Germany, Karl Lauterbach. Now he is on a visit to #Lviv. pic.twitter.com/3RX6l47AzG

— NEXTA (@nexta_tv) June 10, 2022

Lauterbach je danes na svojem profilu na Twitterju delil tudi fotografijo ukrajinskih otrok, ki so v vojni izgubili roke ali noge. Zapisal je: "V rehabilitacijski kliniki Lemberg srečam veliko otrok, ki so v Putinovi barbarski vojni izgubili roke ali noge. Nemčija pomaga pri vzpostavitvi ponudb protez. Usposabljamo tehnike in doniramo visokotehnološki material. Otroški duh gane vse."

In Rehaklinik Lemberg treffe ich auf viele Kinder, die Arme oder Beine im barbarischen Krieg Putins verloren. Deutschland baut Prothesenversorgung vor Ort mit auf. Dazu bilden wir Techniker aus, spenden High Tech Material. Der ungebrochene Lebensgeist der Kinder bewegt jeden pic.twitter.com/wVKRZ48kml

— Prof. Karl Lauterbach (@Karl_Lauterbach) June 10, 2022

19.54 Ukrajinci in Rusi znova izmenjali ujetnike

Guverner Nikolajeva Vitality Kim je danes prek omrežja Telegram sporočil, da so si Ukrajinci in Rusi znova izmenjali ujetnike. To so od začetka invazije storili že enajstič. 

Zapisal je, da so štiri ruske ujetnike zamenjali za pet ukrajinskih.

19.34 Zelenski: Rusija želi izbrisati našo zgodovino

Ukrajinski predsednik Zelenski se je danes udeležil videokonference, kjer je britanskim študentom z različnih univerz spregovoril o invaziji na Ukrajino. Dogodek je pripravila Zveza ukrajinskih študentov, sodelovale pa so univerze Birmingham, Cambridge, Coventry, Glasgow, LSE, Manchester, Oxford, UCL in City, univerza v Londonu.

Povedal jim je, da je danes 107. dan vojne v Ukrajini. "107. dan se borimo za preživetje. Vojna je vidna in je grozna. Rusi govorijo o mirnih ciljih, ampak ubijajo otroke in ženske," je poudaril.

Dodal je še, da želi Rusija izbrisati njihovo zgodovino, državo, identiteto in obstojnost. "Želijo si, da svetu priznamo, da nismo nikoli obstajali in da smo ustvarjeni umetno," je sklenil.

19.01 Scholz v Beogradu zahteval, da se Srbija pridruži sankcijam Zahoda proti Rusiji

Nemški kancler Olaf Scholz je na današnjem obisku v Beogradu izrazil pričakovanje, da se bodo sankcijam Zahoda pridružile vse države, ki so kandidatke za članstvo v EU, tudi Srbija. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je Scholzu predstavil "vse neizpolnjene zaveze Prištine iz bruseljskega sporazuma", poročajo srbski mediji.

"Pomembno je spodbuditi, da se sankcijam pridruži čim večje število držav, ker je to poleg dobave orožja instrument, ki najbolj pomaga Ukrajini, da si sama izbira prihodnost ter brani svojo neodvisnost in ozemeljsko celovitost," je Scholz dejal po srečanju z Vučićem.

Poudaril je, da je "samo po sebi razumljivo, da Nemčija podpira Srbijo v procesu pristopanja k Evropski uniji". Ob tem je dejal, da bo znova vzpostavil berlinski proces, v okviru katerega s številnimi partnerji poskušajo pospešiti proces pristopanja držav Zahodnega Balkana k EU.

Vučić je dejal, da je Scholz na "odločen in oster način zahteval od Srbije, da se priključi sankcijam proti Rusiji", on pa da je Scholza obvestil o "položaju in specifičnih okoliščinah glede Kosova, tradicionalnih odnosov Srbije z Rusijo, pa tudi o energetiki in prihajajoči zimi".

"Povedal sem mu, kaj vse iz bruseljskega sporazuma ni bilo izpolnjeno, a sem razumel sporočilo nemškega kanclerja, ki je dejal, da je pomembno napraviti nekaj majhnih korakov, da bi nekega dne prišli do večjega uspeha v iskanju rešitev. V skladu s tem bomo dali vse od sebe, da dosežemo napredek v odnosih s Prištino," je poudaril Vučić.

Scholz je danes popoldne v Beogradu nadaljeval turnejo po Zahodnem Balkanu, ki jo je začel zjutraj na Kosovu. Tam je poudaril, da se mora kosovsko-srbski dialog končati z medsebojnim priznanjem pred pridružitvijo EU, saj v uniji ni prostora za države, ki se medsebojno ne priznavajo. Vučić je ob tem sicer dejal, da za kaj takega sliši prvič.

Nemški kancler bo v soboto obiskal še Bolgarijo in Severno Makedonijo.

18.56 Devet evropskih držav poziva Nato, naj okrepi vzhodno krilo

Devet srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav je na današnjem vrhu tako imenovane bukareške deveterice (B9) v romunski prestolnici Bukarešti pozvalo zvezo Nato, naj v luči ruske invazije na Ukrajino okrepi svoje vzhodno krilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zaradi povečanih varnostnih tveganj v Romuniji in na območju Črnega morja je okrepitev prisotnosti Nata na njegovem vzhodnem krilu na enoten in uravnotežen način še toliko bolj nujna in ključna," je ob koncu vrha B9 dejal romunski predsednik Klaus Iohannis.

Iohannis, ki je vrhu predsedoval skupaj s poljskim kolegom Andrzejem Dudo, je dodal, da mora biti Nato sposoben braniti "vsak centimeter svojega ozemlja". Voditelji držav skupine B9 so povedali, da bodo svojo zahtevo predstavili tudi na vrhu Nata, ki bo v Madridu konec junija, ter od zavezništva zahtevali, naj poveča število vojakov na vzhodnem krilu s tisoč na tri tisoč, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Na prihajajočem vrhu Nata bo oblikovana dolgoročna vizija, ki bo v središče ukrepov postavila kolektivno obrambo in 5. člen pogodbe zveze Nato, je še poudaril Iohannis, ki se je ob tem zavzel za preoblikovanje odvračanja in obrambne drže Nata.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se vrha v Bukarešti zaradi zdravstvenih težav ni mogel udeležiti v živo, vendar se je razpravam pridružil prek spleta. Voditelji bukareške deveterice B9, ki jo sestavljajo Romunija, Bolgarija, Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Litva, Latvija in Estonija, so na vrhu razpravljali tudi o vplivu ruske invazije na varnost ranljivejših partneric Nata, vključno z Moldavijo in Gruzijo.

Od leta 2017 je Nato ustanovil štiri večnacionalne bataljonske skupine na Poljskem, v Estoniji, Litvi in Latviji. Po ruski invaziji na Ukrajino je zavezništvo v Romuniji namestilo še eno dodatno bataljonsko skupino.

17.54 Župan Mariupola: Trupla zastrupljajo pitno vodo

Župan Mariupola Vadym Boychenko je za BBC spregovoril o tamkajšnjih razmerah. Pravi, da obstajajo dokazi, da je v mestu izbruhnila kolera. Tam naj bi bilo na desetine bolnih. 

"V Mariupolu je veliko mrtvih. Niso še očistili trupel tistih, ki so jih ubili v bombnih napadih. Veliko trupel je še vedno pod ruševinami. Težava je tudi odvoz smeti, ki ne deluje od februarja," pravi župan.

Razmere se zdaj še poslabšujejo, ker je poletje in je vroče. Težava je tudi nedelovanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. "Nastala mešanica teče proti rekam in vodnjakom, kjer jo ljudje črpajo in uporabljajo. Ta voda je zastrupljena. Razširila se je po mestu. Okupacijska oblast sicer pripelje vodo, a premalo. Ljudje še vedno hodijo v vodnjake in uporabljajo zastrupljeno vodo," poudarja.

Dejal je tudi, da se izvajajo ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni v druge regije Ukrajine: "Ljudje, ki potujejo iz Mariupola, bodo testirani na simptome kolere," je dejal.

16.37 Zelenski: Vojna med Ukrajino in Rusijo se je začela leta 2014

Ukrajinski predsednik Zelenski, ki se je danes prek videopovezave udeležil vrha demokracije v Københavnu, je danes dejal, da je Rusija kršila približno 400 različnih mednarodnih pogodb: "Samo med vojno Rusije proti Ukrajini, želim vas spomniti, da se je začela leta 2014, ne 24. februarja 2022, je Rusija kršila približno 400 različnih mednarodnih pogodb."

V nadaljevanju je navedel nekaj primerov pogodb, ki jih je Rusija kršila. Med drugim je izpostavil Ustanovno listino ZN in Budimpeštanski memorandum. "S to kršitvijo je Rusija končala celoten boj za jedrsko razorožitev v svetu," je dejal.

Budimpeštanski memorandum je sporazum iz leta 1994, v katerem se je Ukrajina odrekla jedrskemu orožju, ki ga je podedovala iz sovjetske dobe, v zameno za "zagotovila" o njeni prihodnji varnosti.

15.53 Japonci na slamnate lutke lepijo Putinov obraz

V japonskih templjih so se začele pojavljati slamnate lutke, imenovane wara ningyo, na katere lepijo Putinov obraz. Gre za japonsko različico vudu punčk, ki pa niso neškodljive. Ustvarjene so kot poslikava nekoga, ki mu želiš škodo. Z njimi naj bi kritizirali dejanja ruskega predsednika Putina zaradi invazije na Ukrajino.

Prekletstvo, ki ga lutke povzročijo, naj bi bila smrt. Od začetka prejšnjega meseca so jih našli v sedmih svetiščih v mestu Matsudo, ki se nahaja približno 20 minut vzhodno od centra Tokia.

Ena od lutk je imela pri sebi kos papirja s Putinovim polnim imenom, trenutno starostjo in datumom rojstva. Zapisano je bilo tudi sporočilo: "Molimo za njegovo smrt."

#Voodoo dolls with #Putin's face began to appear in #Japanese temples. The Japanese believe that such dolls are used to inflict powerful curses. pic.twitter.com/KUuuCvWDrn

— NEXTA (@nexta_tv) June 10, 2022

15.37 Švica se pridružuje novim sankcijam EU proti Rusiji

Švica se bo pridružila vpeljavi najnovejšega paketa sankcij EU proti Rusiji in Belorusiji, vključno z embargom na rusko nafto, je danes sporočila švicarska vlada. Sankcije naj bi v veljavo stopile postopoma, s tranzicijskim obdobjem v začetku prihodnjega leta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Gre za zelo pomembno potezo švicarske vlade, saj je Švica eno izmed glavnih središč globalne trgovine z dobrinami, kakršna je tudi nafta. Po podatkih iz poročila švicarske gospodarske revije Bilanz prek Švice poteka trgovanje s približno 50 do 80 odstotki ruskih surovin, navaja dpa.

V Švici imajo sedeže številna velika mednarodna podjetja, med drugim tudi nizozemski Vitol s sedežem v Ženevi, ki je največji svetovni neodvisni trgovec z nafto. Singapursko mednarodno podjetje za trgovanje z surovinami Trafigura, ki je prav tako prisotno v Švici, pa je po navedbah dpa v veliki meri že zmanjšalo oziroma popolnoma zaustavilo trgovanje z rusko surovo nafto in drugimi naftnimi proizvodi.

15.04 ZN zaskrbljeni zaradi smrtne obsodbe tujih borcev v Donecku

Združeni narodi so danes izrazili zaskrbljenost zaradi obsodbe na smrt dveh Britancev in enega državljana Maroka, ki so se kot tuji borci borili na strani Ukrajine v Mariupolu. Prav tako so pozvali, da se vsem priprtim borcem zagotovi mednarodna zaščita in obravnava v skladu z ženevskimi konvencijami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Od leta 2015 opažamo, da tako imenovani sodni sistem v samooklicanih proruskih republikah ne izpolnjuje temeljnih jamstev poštenega sojenja, kot so javna obravnava, neodvisnost in nepristranskost sodišč ter pravica, da te nihče ne prisili v pričanje. Takšna sojenja vojnim ujetnikom pomenijo vojni zločin," je dejala tiskovna predstavnica visokega komisarja ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani.

Tudi tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric je dejal, da ZN nasprotujejo smrtni kazni, in pozval, da se vsem priprtim borcem zagotovi mednarodna zaščita in obravnava v skladu z ženevskimi konvencijami.

Ukrajinske oblasti so medtem že sporočile, da preiskujejo okoliščine, v katerih je prorusko vrhovno sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck (LRD) na smrt obsodilo tri osebe. Hkrati je glavna ukrajinska tožilka Irina Venediktova pozno v četrtek obsodbe označila za "kršitev in posmeh mednarodnemu pravu".

Britanska zunanja ministrica Liz Truss v zvezi z obsodbami za zdaj še ni poklicala na zagovor ruskega veleposlanika v Londonu. Številni se sicer bojijo, da če bo Velika Britanija obsodbe obravnavala kot dvostranski spor z Rusijo, bi to lahko spodbudilo lažne trditve, da sta Britanca plačanca, ne britanska državljana, ki živita v Ukrajini in že več let služita v njenih oboroženih silah.

Prav tako se britanska zunanja ministrica ne bo mogla uradno pogajati z oblastmi v Donecku, ker Velika Britanija ne priznava LRD kot samostojne države. Za zdaj je morda najboljša možnost upanje na to, da bodo borci izpuščeni v okviru izmenjave zapornikov med Ukrajino in Rusijo.

Na obsodbe sta se medtem odzvali tudi družini dveh obsojenih Britancev in opozorili, da oba nujno potrebujeta zdravniško pomoč in neodvisno pravno svetovanje pri pripravi pritožbe, poroča BBC.

Britanska državljana Aidena Aslina in Shauna Pinnerja ter Maročana Saauduna Brahima so proruske sile zajele med vojno v Ukrajini, separatistične oblasti v vzhodni regiji Doneck pa so jih obsodile na smrt zaradi poskusa strmoglavljenja vlade.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem že potrdil, da je bila smrtna obsodba izrečena na podlagi zakonov LRD, saj naj bi bila kazniva dejanja storjena na "njenem ozemlju".

Vrhovno sodišče LRD pa je sporočilo, da so pričanja vseh treh moških dokazala, da so delovali kot ukrajinski plačanci. Obsojenci imajo pravico do pomilostitve, na odločitev sodišča pa se lahko pritožijo v enem mesecu, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Rusija, ki pogosto obsoja prisotnost plačancev na strani ukrajinskih sil, je ta teden zatrdila, da je od začetka invazije 24. februarja ubila "na stotine" tujih borcev. Natančno število tujih borcev v Ukrajini sicer ni znano, v začetku marca pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izjavil, da njihovo število znaša 16 tisoč.

15.02 Zelenski pozval EU k pospešeni podelitvi statusa kandidatke Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes zavzel za pospešen vstop Ukrajine v EU in jo pozval, naj ne dovoli, da njegova domovina ostane v "sivi coni" med Rusijo in EU. Voditelji EU naj bi se namreč o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini odločili konec junija, poročajo tuje tiskovne agencije.

"V prihodnjih tednih bi lahko Evropska unija naredila zgodovinski korak, ki bo dokazal, da besede o pripadnosti ukrajinskega naroda evropski družini niso prazne," je prek videosporočila na mednarodni konferenci o demokraciji v Københavnu dejal ukrajinski predsednik in države EU pozval k odpravi "sive cone", v kateri bi lahko obstala njegova domovina.

Evropska komisija naj bi svoje mnenje o prošnji Zelenskega podala v prihodnjih dneh, še preden se bodo voditelji EU na vrhu 23. in 24. junija odločili, ali bodo Ukrajini podelili uradni status kandidatke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Če ankete kažejo, da 71 odstotkov Evropejcev meni, da je Ukrajina del evropske družine, zakaj potem še vedno obstajajo politični skeptiki, ki nam ne dovolijo vstopa v EU," je še dejal Zelenski in ob tem požel velik aplavz.

Ukrajinski predsednik je na zbrane naslovil tudi vprašanje, zakaj še vedno obstajajo ljudje, ki se pri prekinitvi kakršnihkoli odnosov z Rusijo obotavljajo, ko pa ta država "cinično krši vse bistvene dokumente mednarodnega prava".

Članice EU so sicer glede ukrajinske prošnje za članstvo razdeljene, glede oblikovanja skupnega stališča pa potekajo številni pogovori in razprave. Predvsem vzhodnoevropske države podpirajo članstvo Ukrajine, medtem ko so nekatere druge, na primer Nizozemska in Danska, bolj skeptične in se bojijo, da Ukrajina na članstvo v EU ni pripravljena.

Če bo Ukrajina dobila status kandidatke, se bo zanjo začel proces pogajanj in uvajanja morebitnih reform, ki lahko traja več let ali celo več desetletij, preden bo postala polnopravna članica EU. Več držav članic je namreč v preteklosti omajalo upanje Kijeva na pospešen proces, še navaja AFP.

14.40 Papež in Ursula von der Leyen o vojni v Ukrajini in migracijah

Papež Frančišek je danes na zasebni avdienci v Vatikanu sprejel predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Na srečanju, ki je po navedbah Vatikana trajalo približno 20 minut, sta govorila predvsem o vojni v Ukrajini, prihodnosti Evrope in migracijah.

Papež Frančišek in predsednica komisije sta izrazila skupno zavezanost prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini, pozornost pa sta namenila tudi humanitarnemu vidiku in posledicam vojne za oskrbo s hrano zaradi trajajočega konflikta, so sporočili s Svetega sedeža.

"Stojimo ob strani tistim, ki trpijo zaradi uničenja v Ukrajini," je na Twitterju ob srečanju zapisala von der Leynova. "Ta vojna se mora končati, v Evropo je treba vrniti mir," je dodala in ob zapisu objavila fotografijo s srečanja.

Frančišek in von der Leynova sta govorila tudi o sklepih konference o prihodnosti Evrope in njihovih posledicah za prihodnje strukture EU, so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še navedli pri Svetem sedežu.

Papež je ob tej priložnosti von der Leynovi podaril bronasti odlitek, na katerem je videti dvoje prekrižanih rok, žensko in otroka ter ladjo z migranti, ob tem pa napis "Napolnimo roke z drugimi rokami", še poroča APA.

Nemka pa je papežu med drugim podarila knjigo o arhitekturni šoli Bauhaus. Von der Leynova je namreč med svojim obiskom v Rimu v četrtek odprla festival novega evropskega Bauhausa, ki po besedah komisije poskuša evropskemu zelenemu prehodu dodati kulturno razsežnost in spodbuja arhitekte, umetnike, znanstvenike, inženirje in državljane k izmenjavi strokovnega znanja pri pripravi na prihodnost.

Predsednica komisije se je zatem sestala tudi z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Pietrom Parolinom, ki velja za drugega moža Vatikana, in tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami, nadškofom Paulom Gallagherjem, ki je neke vrste zunanji minister Vatikana.

14.10 Ruska centralna banka ob umiritvi inflacije znižala ključno obrestno mero

Ruska centralna banka je danes znižala ključno obrestno mero z 11 na 9,5 odstotka. Ob tem so poudarili, da se inflacija v državi umirja hitreje od pričakovanj, manjši od predhodnih ocen je bil aprila tudi upad gospodarske aktivnosti.

Rusko gospodarstvo po navedbah pristojnih v Moskvi okreva hitreje od pričakovanj, potem ko je Zahod zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedel stroge gospodarske sankcije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tamkajšnja centralna banka je ob znižanju ključne obrestne mere sicer opozorila, da zunanje okolje za rusko gospodarstvo še naprej pomeni izzive, ki bremenijo gospodarsko aktivnost.

Ključno obrestno mero je banka za tri odstotne točke znižala na izrednem kriznem sestanku pred dvema tednoma, o morebitnih novih premikih pa bodo odločali 22. julija, še navaja agencija.

Ruskemu gospodarstvu sicer po mnenju analitikov še vedno grozi globoka recesija, potrošniško povpraševanje v državi pa slabi.

Le nekaj dni po ruski invaziji na Ukrajino je centralna banka ključno obrestno mero podvojila na 20 odstotkov, s čimer je v luči sankcij reševala padajočo vrednost rublja. Od tedaj si je ruska valuta po poročanju AFP "spektakularno" opomogla; v primerjavi z dolarjem za okoli 30 odstotkov, centralna banka je denarno politiko zato spet razrahljala.

14.06 Finska namerava na meji z Rusijo postaviti ograjo

"Kar nameravamo zdaj postaviti, je trdna ograja, ki bo pomenila realno oviro," je dejala direktorica finske obmejne straže Sanna Palo.

Ograja sicer verjetno ne bo pokrila vse vzhodne finske meje, temveč jo bodo postavili predvsem na najpomembnejših oziroma najbolj kritičnih točkah, ki pa jih bo vlada določila v prihodnje.

Ograja bi finski vladi omogočila, da bi tudi v primeru množičnih migracij na Finsko prosilce za azil lahko usmerila proti točno določenim mejnim prehodom.

Finska se namreč boji, da bi Rusija lahko migrante uporabila za izvajanje političnega pritiska, zato načrtuje tudi zakonske spremembe, ki bi olajšale postavitev trdnejših ograj na 1.300 kilometrov dolgi vzhodni meji z Rusijo.

"Cilj predlaganega zakona je izboljšati operativne zmožnosti obmejne straže kot odgovor na hibridne grožnje," je za AFP povedala višja svetovalka na finskem notranjem ministrstvu Anna Ihanus. Vojna v Ukrajini je izpostavila nujnost takšnega postopanja, je še dodala.

Trenutno so meje Finske zavarovane le z lahkimi lesenimi ograjami, ki jih sicer uporabljajo za ograjevanje živine.

Predlagane zakonske spremembe naj bi stopile v veljavo "kar najhitreje".

"Vlada bo pozneje odločala o tem, katera mesta na vzhodni meji so najbolj kritična," je v izjavi za javnost dejala ministrica za notranje zadeve Krista Mikkonen.

Finska vlada se za zdaj še ni odločila, koliko sredstev namerava nameniti za ta projekt.

Nordijska država je trenutno v procesu vstopanja v zvezo Nato, Moskva pa je Helsinke ob tem opozorila, da bi bil njen vstop lahko "huda napaka z daljnosežnimi posledicami", še navaja AFP.

Finska je tudi ena od držav, ki poleg Poljske, Bolgarije, Nizozemske in Danske ne prejema več ruskega plina, saj je zavrnila plačevanje plina v rubljih.

12.00 Rusi objavili dnevno poročilo, trdijo, da so ubili več kot 500 ukrajinskih borcev

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dnevno poročilo. Nobena od trditev ni bila neodvisno preverjena.

Rusi trdijo, da so z raketami uničili opremo ukrajinskega letalstva na vojaškem letališču Dnipro ter da so sestrelili enega su-25 in enega mig-29, pa tudi pet ukrajinskih brezpilotnih letal.

Poročajo tudi, da so ubili več kot 500 ukrajinskih borcev ter uničili 11 skladišč raketnega in topniškega orožja, streliva in goriva. Trdijo tudi, da so s petih kvadratnih kilometrov ozemlja v naseljih Jarovaja in Studenok, ki ju zdaj zasedajo, odstranili 224 eksplozivnih naprav, med njimi 66 protitankovskih min.

11.10 Ruske sile napredujejo proti Bahmutu, da bi odrezale Severodoneck

V Ukrajini se v pokrajini Donbas nadaljujejo intenzivni spopadi, ruskim silam pa je uspelo napredovati proti kraju Bahmut, s ciljem odrezati mesto Severodoneck od oskrbovalnih linij. Ukrajinski generalštab je opozoril, da Moskva kopiči sile in se pripravlja na novo ofenzivo v smeri mesta Slovjansk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je danes opozoril, da ruske sile napredujejo v smeri Vozdviženka-Roti. Gre za kraja, ki sta le deset kilometrov jugozahodno od Bahmuta. Od tam bi Moskva lahko s težko artilerijo obstreljevala cesto od Bahmuta do Severodonecka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Spopadi v Severodonecku in okolici trenutno potekajo brez večjih sprememb, ukrajinske sile pa po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega, kljub intenzivnim uličnim bojem, še vedno nadzorujejo del mesta. Hkrati je dejal, da je Kijev v procesu osvobajanja dežele dosegel znaten napredek v Zaporožju in Harkovu.

Severodoneck je eno od zadnjih mest, ki Rusiji preprečuje nadzor nad pokrajino Donbas na vzhodu Ukrajine. Nadzor pokrajine bi Rusiji omogočil vzpostavitev kopenskega mostu do polotoka Krim, ki si ga je Moskva priključila že leta 2014.

Prav tako je ukrajinski generalštab opozoril, da Moskva kopiči sile in se pripravlja na novo ofenzivo v smeri mesta Slovjansk.

V zadnjih 24 urah naj bi ukrajinskim silam uspelo odbiti sedem napadov v regijah Doneck in Lugansk ter uničiti več tankov in oklepnih vozil. Prav tako so danes ukrajinska letala izvedla vrsto napadov na sovražnikova oporišča in skladišča vojaške opreme v petih krajih v regiji Herson, je sporočilo obrambno ministrstvo.

Ruske oblasti so v okupiranem Hersonu že predlagale izvedbo referenduma o priključitvi k Rusiji. Pred tem so napovedale še uvedbo ruske valute, rublja.

10.12 Velika Britanija svari pred izbruhom kolere v Ukrajini

Rusija ima težave pri zagotavljanju osnovnih javnih storitev prebivalstvu na ozemljih, ki jih je zasedla, je zapisano v poročilu britanskega obrambnega ministrstva, ki opozarja, da je med drugim omejen tudi dostop do čiste pitne vode, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

UK says Mariupol at risk of cholera outbreak https://t.co/wA0JCDWhl9 pic.twitter.com/8tUyZMAFMn

— Reuters (@Reuters) June 10, 2022

Zdravstvena oskrba v mestu Mariupol naj bi bila že na robu propada, velik izbruh kolere pa bi lahko razmere le še poslabšal. O posameznih primerih kolere so sicer v mestu poročali že maja.

Tudi namestnik župana Mariupola Sergej Orlov je opozoril, da se zdravstvene razmere v okupiranem mestu slabšajo. Sto tisoč prebivalcev, ki so še vedno v mestu, je izpostavljenih vse večjemu tveganju za bolezni, vključno s kolero, poroča BBC.

"Menim, da je ob vseh teh razmerah, nedelujočem sanitarnem sistemu, številnih truplih, ki žal ležijo v ruševinah, in pomanjkanju zdravstvene pomoči v mestu trenutno to povsem mogoče," je dejal Orlov. Dodal je, da Rusija blokira vsa prizadevanja ukrajinske uprave, da bi prišli do humanitarne pomoči, in da v mestu trenutno ne deluje nobena humanitarna organizacija.

"Naši državljani sicer od ruskih okupatorjev dobijo nekaj humanitarne pomoči, vendar je ta po naši oceni premajhna. Gre za desetino potrebne količine hrane in vode," je poudaril.

Ukrajina je že leta 1995 doživela hudo epidemijo kolere, od takrat pa so se občasno pojavljali manjši izbruhi, zlasti v jugovzhodni regiji okoli Mariupola ob Azovskem morju.

9.08 Ukrajinski guverner Luganska: Rusi spet zamočili, regionalni center je ukrajinski

"Celotna svobodna regija Lugansk je bila pod težkim obstreljevanjem. V Severodonecku se nadaljujejo hudi ulični spopadi. Izčrpavamo sovražnika. Danes, 10. junija, so Rusi spet zamočili. Regionalni center je ukrajinski. Pot Lisičansk-Bahmut je naša. Popolna evakuacija je mogoča le iz lisičanskih in gorskih skupnosti," je dejal Sergej Hajdaj, ukrajinski guverner Luganska, ki je na Telegramu napovedal spremembo razmer v spopadih v regiji.

9.00 Francija namerava Ukrajini zagotoviti dodatno težko orožje

Ukrajina je že izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave in je zdaj pri obrambi pred ruskimi silami popolnoma odvisna od orožja zahodnih zaveznikov, poudarjajo ameriški vojaški viri.

Macron je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponovno poudaril, da Francija stoji ob strani Ukrajini. Osrednja tema pogovorov so bile potrebe Kijeva glede vojaške opreme, politične podpore, zlasti glede prošnje Ukrajine za članstvo v Evropski uniji, ter humanitarne pomoči, so v četrtek sporočili iz Elizejske palače.

Francija je Ukrajini že dobavila 155-milimetrske havbice cezar in ukrajinske vojake izurila za njihovo uporabo. S tovrstnimi havbicami lahko zdaj ukrajinske sile zadenejo cilje, oddaljene do 40 kilometrov. Prav tako so Kijevu že poslali protitankovski raketni sistemi milan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Tudi zunanja ministrica Catherine Colonna je ob obisku v Kijevu konec maja zagotovila, da se bo Francija na zahtevo Ukrajine po težkem orožju "konkretno odzvala".

Medtem pa so ameriški vojaški viri opozorili, da je Ukrajina izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave in da je zdaj pri obrambi pred rusko agresijo popolnoma odvisna od orožja svojih zahodnih zaveznikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinska vojska in njena obrambna industrija, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze, sta bili namreč zgrajeni na podlagi sovjetske in ruske standardne opreme, malega orožja, tankov, havbic in drugega orožja. Ta ukrajinska oprema sovjetske izdelave pa je že v celoti porabljena oz. je bila uničena v spopadih.

Na začetku vojne je bil Zahod sicer previden pri dobavi orožja Kijevu, saj ga je skrbelo, da bi s tem tvegal spopad med Natom in Rusijo. Prav tako si niso želeli, da bi njihova napredna oborožitvena tehnologija prišla v roke Rusije.

Namesto lastnega orožja so tako Ukrajini sprva ponujali svoje zaloge opreme po ruskih oz. sovjetskih standardih. Tega orožja zdaj ni več, ukrajinske sile pa morajo pogosto uporabljati orožje, ki jim ni poznano in ki je izdelano po zahodnih specifikacijah.

Zahodni zavezniki zdaj Ukrajini pošiljajo naprednejše orožje, pri tem pa ameriški vojaški viri opozarjajo, da če se zdi, da orožje prihaja počasi, je to predvsem zato, ker se zavezniki želijo prepričati, da ga bodo ukrajinske sile lahko stalno in varno sprejemale. Takšen tempo omejuje tveganje, da bi bilo shranjeno orožje uničeno zaradi ruskega obstreljevanja znotraj Ukrajine.

7.03 Notranji ministri EU o schengnu, migracijah in beguncih iz Ukrajine

Notranji ministri EU bodo danes na podlagi poročila Evropske komisije govorili o razmerah v schengenskem območju. Poleg tega bodo poskušali doreči pogajalsko izhodišče Sveta EU glede reforme zakonika o schengenskih mejah, ki vključuje ukrepe za odziv na nove izzive pri upravljanju zunanjih in notranjih schengenskih meja.

6.17 Ukrajina izgubi do 200 vojakov na dan

Mihajlo Podoljak, višji pomočnik Volodimirja Zelenskega, je za BBC povedal, da na fronti vsak dan umre od 100 do 200 ukrajinskih vojakov. Pravi, da potrebujejo zahodne oborožitvene sisteme, da bodo sledili Rusom v Donbasu. Pravi tudi, da Kijev ni pripravljen nadaljevati pogajanj z Moskvo.

Rusi so na fronto odvrgli praktično vse nejedrsko orožje, vključno s težkim topništvom, zračnimi silami in raketnimi sistemi, je dejal.

6.15 Zelenski se je pogovarjal z Macronom: Usklajujemo korake za EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je imel telefonski pogovor s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, v katerem je bila "posebna pozornost namenjena poti Ukrajine v EU".

Had another phone conversation with 🇫🇷 President @EmmanuelMacron. Informed about the situation on the front. Discussed further defense support for 🇺🇦 and work on security guarantees. Special attention was paid to Ukraine's path to the #EU, we are coordinating steps.

— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) June 9, 2022

Novice Putin se primerja s Petrom Velikim #vŽivo #video

Novice Presunljive številke, ki razkrivajo, kako hudo je bilo v Ukrajini že pred vojno

Novice Mož, ki bi ga Putin verjetno najraje utopil v žlici vode

Novice Britanskega premiera pozivajo k odstopu

Novice Merklova brani svoj zapis o Putinu: Nimam se za kaj opravičevati