Renesansa jedrske energije tudi na Švedskem

Načrt, ki mu je pritrdilo 174 poslancev, proti pa jih je bilo 172 (trije so manjkali), predvideva, da bodo po koncu življenjske dobe obstoječih jedrskih reaktorjev te lahko nadomestili z novimi, toda njihovo skupno število v državi bo omejeno na deset. Načrt prav tako ne dopušča gradnje jedrskih elektrarn na novih lokacijah.

Vprašanje, ki je razklalo švedsko politiko Včerajšnje glasovanje je sklepno dejanje desnosredinske švedske vlade, ki je v svojem ambicioznem programu za boj proti podnebnim spremembam v začetku lanskega leta napovedala preobrat v odnosu do jedrske energije. V tem programu so si med drugim zastavili cilj, da bi na Švedskem do leta 2020 polovico energije pridobili iz obnovljivih virov, do leta 2050 pa državo pripeljali do ogljične nevtralnosti (ogljični odtis znižali na nič).

Tesna zmaga pa je daleč od konca razprave ene od redkih tem, ki švedsko javnost deli na dva pola: levosredinska opozicija je rezultate glasovanja takoj pospremila z napovedjo, da bodo zakon "raztrgali", če bodo zmagali na septembrskih volitvah.

Preobrat po treh desetletjih Tako se je izteklo skoraj tridesetletno obdobje, v katerem so Švedi zagovarjali zapiranje obstoječih dvanajstih jedrskih reaktorjev v svoji državi. Na takratno odločitev je vplivala predvsem nesreča ameriške jedrske elektrarne Three Mile Island leto prej, katastrofa v Černobilu pa je skeptikom le še dala krila.

Prvotni švedski načrt iz leta 1980 je sicer predvideval, da bi jih vse zaprli prav do letošnjega leta, a so že pred leti od tega načrta nekoliko odstopili, uradno zato, ker še niso našli učinkovitega in ekološko sprejemljivega nadomestnega načina za proizvodnjo tako velikih količin električne energije. Do zdaj so tako zaprli le dva reaktorja, preostalih deset še delujočih pa v treh elektrarnah proizvede skoraj polovico vse električne energije v tej ekološko sicer zelo ozaveščeni severnoevropski državi.

Švedska energetska politika sicer sloni predvsem na vodnih virih, leta 1965 pa so jo dopolnili z jedrskimi elektrarnami. Največja švedska jedrska elektrarna Ringhals na jugozahodu države s svojimi štirimi reaktorji proizvede okoli petino vse na Švedskem pridobljene električne energije.

Kaj je večje zlo: nuklearke ali fosilna goriva Eden od najglasnejših zagovornikov sprejetega načrta je okoljski minister Andreas Carlgren, ki sicer priznava, da je skeptičen do jedrske energije, a obenem zagovarja njene prednosti. Večkrat je poudaril: »To, da jedrska energija izpodriva obnovljive vire energije, je mit.« Podnebne spremembe in katastrofa z iztekanjem olja v Mehiškem zalivu so zanj le najnovejša dokaz, da je zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv nujno.

Nasprotniki mu ne verjamejo, nekaj dni pred parlamentarnim glasovanjem je kakih 50 domačih in tujih aktivistov okoljevarstvene organizacije Greenpeace celo vdrlo v jedrsko elektrarno Forsmark blizu Stockholma, oblečeni so bili v kostume, ki ponazarjajo obnovljive vire energije: sonce, veter in vodo (več kot polovico so jih aretirali zaradi nepooblaščenega vstopa), na dan glasovanja v parlamentu pa je ista organizacija pred poslopjem pripravila proteste.

Tudi druge države se vračajo k jedrski energiji Švedska odločitev je le kamenček v mozaiku držav, ki razmišljajo o krepitvi jedrskega energetskega programa. Premier Gordon Brown je, denimo, lani v Veliki Britaniji sprejel podobno odločitev kot zdaj Švedi, čeprav v tej otoški državi nuklearke pridelajo le petino vse proizvedene električne energije, kar je podoben delež kot v Sloveniji (krška nuklearka sicer proizvede 37 odstotkov vse v Sloveniji proizvedene električne energije, a polovica v Krškem pridobljene elektrike gre na Hrvaško). Deutsche Welle navaja, da si tudi nemška vlada želi podaljšati življenjsko dobo svojih reaktorjev, ki bi po zdaj veljavnih določilih morali ugasniti do leta 2022, načrte o gradnji novih reaktorjev pa sta razkrili tudi Italija in Finska.