Reka Evros, evropska železna zavesa

Zato je na grško-turški meji obsedeno stanje. Ne le, da so tam policijske enote obeh držav, pridružile so se jim tudi skupne evropske enote, ki skrbijo za varnost zunanjih meja evropske skupnosti.

Polovica poskusov vstopa v Evropo na slabih 200 kilometrih meje Med Grčijo in Turčijo je vsega 185 kilometrov kopenske meje in po skoraj vsej dolžini teče reka Evros. Od leta 2008 je ta meja najbolj oblegana meja v Evropi. Ilegalno jo skušajo prestopiti predvsem begunci iz Afganistana, Somalije, v zadnjem času tudi iz Sirije.

Po nekaterih ocenah jo je v letih med 2008 in 2010 skušalo prečkati okoli 40 tisoč ilegalnih pribežnikov, kar je malo manj kot polovica vseh ilegalcev, ki skušajo letno vstopiti v Evropo.

Bodičasta ograja varuje Evropo Toda v zadnjih letih je število prebežnikov malce upadlo, lani naj bi jih bilo le še okoli 25 tisoč. K temu je veliko prispevala operacija Pozejdon, v kateri skupne evropske enote nadzorujejo mejo. Trenutno je v teh enotah 535 policistov, ki mejo nenehno, dan in noč, nadzorujejo s helikopterji in nočnimi kamerami.

Najbolj izpostavljeno območje je okoli 80 kilometrov od kraja Kipi, kjer je reka, ki jo obkrožajo polja, najožja, zato jo je bilo mogoče prečkati v nekaj minutah.

Toda leta 2013 so prav tam postavili 12 kilometrov dolgo bodičasto ograjo, ki je tedaj povzročila nemalo godrnjanja nevladnih organizacij, pa tudi evropskih uradnikov, saj jo je Grčija postavila na lastno pest. Pritožili so se tudi Turki, češ da je ograja simbol delitve na Evropo in preostali svet.

Obvezno dovoljenje, če želite priti blizu Če ograja res spominja na nekdanjo železno zaveso, je učinkovita.

Nekoč je tam vsak dan mejo prečkalo na stotine migrantov, zdaj je ta del meje tako rekoč zapečaten. Petsto metrov od meje na grški strani se začne vojaško območje.

Okoliški prebivalci, ki bi se radi približali ograji, morajo najprej dobiti dovoljenje. Lokalni kmetje se zaradi tega ne pritožujejo, saj so jih prej bolj motili ilegalci, ki so postavali po vaseh in hodili čez polja.

Poskusi po morju nevarnejši Letos je podobno 30 kilometrov dolgo ograjo na meji s Turčijo postavila tudi Bolgarija, da bi evropsko mejo zaščitila pred navalom sirskih beguncev. Samo letos so na tej meji prijeli 11 tisoč sirskih beguncev, ki so skušali priti v Evropo.

"Odkar so na grški in bolgarski meji postavili ograje na predelih, kjer je bilo najlažje prečkati mejo, se je povečalo število ilegalnih priseljencev, ki skušajo mejo prestopiti po morju, kar je veliko bolj nevarno," je za portal swiss.info dejal predsednik grške izpostave Amnesty Internationala Elias Anagnospopoulos.

"Pogosto se dogaja tudi, da obmejna policija pribežnike preprosto potisne nazaj v reko ali morje na turško stran."

Potiskanje na turško stran Januarja letos se je na primer zgodilo, da je umrlo 11 afganistanskih in sirskih beguncev, od tega osem otrok, ko je pri otoku Farmakonisi grška obmejna enota čoln z begunci preprosto potiskala nazaj na turško stran.

Grške oblasti so sicer to zanikale, trdijo, da vedno spoštujejo zakone, to pa bi bilo kršenje mednarodnih dogovorov.

Amnesty International pa trdi, da grške mejne enote uporabljajo takšne metode, zato pozivajo Frontex, da odpove skupne akcije varovanja meje, saj Grki pri tem kršijo človekove pravice.

Vsak lahko pove svojo zgodbo Ena od težav, na katero opozarjajo človekoljubne organizacije, je tudi, da se več denarja vlaga v varovanje meja kot pa v sprejemanje prosilcev za azil.

"Vsakomur, ki potrka na naša vrata, moramo dati možnost, da ga poslušamo in vidimo, ali potrebuje našo pomoč," je dejal Anagnospopoulos.

V centrih več kot leto dni V območju reke Evros je le en zbirni center za pribežnike, ki jih ulovijo na grški strani meje. Odprli so ga letos, v njem pa je okoli 300 pribežnikov. Ti tam ostanejo 15 dni, nato jih premestijo drugam.

Tudi v zloglasni nastanitveni center Fylakio nedaleč stran, kjer so migranti že večkrat protestirali zaradi nečloveških razmer, v katerih bivajo.

Center je zgrajen sredi polja, namenjen je bivanju okoli 250 oseb, nevladne organizacije pa so v njem naštele tudi od 500 do 700 ljudi, ki so po več kot eno leto tam čakali na rešitev svoje prošnje za azil ali deportacijo.

Koliko prebežnikov si lahko privošči država v krizi? Grška vlada je nedavno sprejela ukrep, s katerim bo vsem, ki ne želijo prostovoljno oditi iz države, bivanje v centru podaljšala za toliko časa, dokler ne bodo pristali na prostovoljni odhod.

To je sicer v nasprotju z evropsko direktivo, ki predvideva največ 18 mesecev bivanja v centrih, a grška vlada vztraja, da je to nujno, saj bodo le tako pribežnike prisilili, da odidejo.

Trenutno je v grških zbirnih centrih okoli 7.500 nelegalnih pribežnikov. Kot trdijo Grki, veliko več, kot si jih država v krizi lahko privošči.