Raztapljanje, diamanti in zmrzovanje: alternativne oblike pogrebov

Park Wo Hop Shek v Hongkongu je ena redkih oaz v velemestu. A tja ljudje ne zahajajo – park je prostor, kjer prebivalci lahko raztresejo pepel pokojnih, njihovo ime pa napišejo na kamen. Toda od 9 tisoč prostorov za ime jih je zapisanih le 300. Prebivalci Hongkonga niso navdušeni nad novim načinom t. i. zelenega pogreba, ki so ga začele oglaševati mestne oblasti. Mestni uradniki so celo v šolah reklamirali nove načine pokopa. Naredili so tudi posebno internetno stran, kjer svojci ustvarijo virtualni grob, na njem pa lahko pustijo virtualne daritve, ki bi jih tudi v resničnem življenju. V družbi, kjer so predniki pobožno oboževani, raztros pepela ni v navadi. Vsi želijo žaro s pepelom njihovih svojcev pokopati na pokopališču.

Grob dražji od stanovanja Hongkong ima zelo dober razlog, da poskuša prebivalce navaditi na nove tradicije. V mestu z dobrimi sedmimi milijoni prebivalcev kronično primanjkuje pokopališč. Že pred desetletji so mestne oblasti prebivalce prepričevale, naj tradicionalne pogrebe zamenjajo s kremiranjem. Pri tem so uspeli – danes je 90 odstotkov pokojnih kremiranih. Toda zdaj jim primanjkuje prostora za žare. V mestu je le osem državnih pokopališč, na zasebnih pa so cene astronomske, v nekaterih primerih je kvadratni meter groba celo dražji kot kvadratni meter stanovanja.

Poskušali so zgraditi posebne spominske hiše, kjer bi lahko hranili žare, a so okoliški prebivalci odločno protestirali, češ da bi to podrlo ravnovesje njihovega okolja in da bi potem tam živeli duhovi. Mestnim oblastem ni ostalo drugega, kot da poskušajo prebivalce še enkrat prepričati v spremembe navad pokopov in začnejo pepel raztresati.

Ameriški trend zelenih pogrebov brez balzamiranja Hongkong ni edino mesto na svetu, ki se sooča s pomanjkanjem prostora na pokopališčih. Niti ni edino mesto, kjer se razvijajo alternativni načini pogreba. Z alternativnimi so seveda mišljeni načini, ki niso v navadi v zahodni kulturi. Poleg pomanjkanja prostora je en od razlogov tudi ekologija. Skrb za okolje je denimo v Ameriki trenutno najbolj razširjena pogrebna niša, zeleni pogrebi pa so vse bolj priljubljeni.

V ZDA največjo težavo predstavlja kemično prepariranje pokojnikov. Po podatkih raziskave univerze Cornell na leto v ZDA za prepariranje umrlih porabilo tri milijone litrov strupenih kemikalij, ki poleg 13 milijonov kilogramov jekla, bakra in brona v krstah vse končajo v prsti.. Zato od leta 1998, ko je bilo ustanovljeno prvo zeleno pokopališče v ZDA, vse bolj priljubljen postaja zeleni pokop. Brez prepariranja trupla, v leseni krsti brez kovinskih dodatkov, pokojniki pa so pokopani v posebnih parkih, ki ostanejo čim boj podobni naravi. V njih ni nagrobnih spomenikov, temveč je na mestu pokopa položen le kamen. V Vancouvru, kjer so letos odprli prvo kanadsko zeleno pokopališče, so se celo odločili, da bodo za zelene pogrebe namenili prostor v gozdu, ki je bil doslej zanemarjen. Uredili so ga, z zakopavanjem pokojnikov pa upajo, da bodo drevesa tudi pognojili.

Opora za korale in gnojilo za drevo Kar sploh ni prva ideja, da bi s trupli gnojili prst. V ZDA med zelene pogrebe spada tudi možnost, da iz pepela, ki ostane po kremaciji, naredijo kompost. Pepel lahko vdelajo tudi v posebne modele, ki jih spustijo v morje in so nato opora za korale. Na Švedskem so iznašli tudi nov eko način pogreba, in sicer gre za zmrzovanje s tekočim dušikom. Truplo tako lahko zdrobijo v prah, ki ga nato pokopljejo v plitvem grobu, kar omogoča kompostiranje ostankov.

Še bolj radikalen način zelenega pogreba sta si zamislila italijanska oblikovalca Anna Citelli in Raoul Bretzel. Ustvarila sta Capsulo Mundi, neke vrste kokon iz razgradljivih snovi, v katerega bi v položaju zarodka položili truplo, ga pokopali, nato pa tja posadili drevo, ki bi hranljive snovi črpalo iz razpadajočega trupla. A ker italijanski zakon prepoveduje pokop brez krste, sta za začetek ponudila alternativo s pepelom.

Raztopljena trupla in diamanti V Belgiji in na Nizozemskem je dovoljena tudi resomacija, ki naj bi bila za okolje bolj sprejemljiva kot kremiranje, saj ne tvori toplogrednih plinov, čeprav okoljevarstveniki trdijo, da se za ta postopek porabi veliko energije, vode in kemikalij. Pri tem postopku truplo razkrojijo na podoben način, kot bi se to zgodilo v naravi, le da se to zgodi v treh urah. Pri tem uporabljajo vodo in alkalne kemikalije. Ostanke kosti zdrobijo in podobno kot pri kremaciji spravijo v žaro.

Ob naštetem je rešitev, ki jo svojim prebivalcem ponujajo pogrebniki v Hongkongu, trenutno veliko bolj sprejemljiva. Za dobrih 800 evrov namreč pepel pokojnika spremenijo v diamant, ki ga nato sorodniki odnesejo domov. S tem jih odrešijo skrbi zaradi dragih nakupov grobov, zadovoljne pa so tudi mestne oblasti, saj diamanti ne zavzamejo veliko prostora.