Ponedeljek, 28. 4. 2025, 17.29
8 minut
Putinovo presenečenje: "Evropejci, ste pripravljeni umreti za to mesto?"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,93
Bo estonsko mesto Narva v bližnji prihodnosti novi cilj Putinove ekspanzionistične politike, kot se bojijo zlasti številni Estonci? Putin je poleti 2022 omenjal Narvo kot mesto, ki ga je osvobodil ruski car Peter Veliki.
Estonsko mesto Narva šteje nekaj več kot 50 tisoč prebivalcev in leži tik ob meji z Rusijo. Vladimir Putin je za to mesto, v katerem okoli 96 odstotkov prebivalstva predstavljajo rusko govoreči, že pred leti namignil, da zgodovinsko pripada Rusiji. Bo to mesto v primeru konca vojne v Ukrajini nova tarča ruskega ekspanzionizma?
Narva, Estonija, 27. marec 2028: V zgodnjih jutranjih urah ljudi prebudijo eksplozije. Dve ruski brigadi vstopita v mesto s severa in vzhoda. Maskirani napadalci so hitro premagali estonske mejne stražarje. Tudi v mestu ruski vojaki naletijo le na rahel odpor, ki ga hitro zlomijo. Podpirajo jih deli lokalnega civilnega prebivalstva, ki so jim v tednih in mesecih že dostavili pištole in mitraljeze.
V nekaj urah je bilo osvojeno mesto s 57 tisoč prebivalci na obmejnem območju z Rusijo. Ko sonce vzhaja, se na stolpu zgodovinske mestne hiše že dviga ruska zastava.
Napad na Narvo ni bila edina akcija ruskih oboroženih sil tisto noč. Ruski vojaki, preoblečeni v turiste, se že nekaj dni s trajekti vozijo na otok Hiiumaa ob obali Estonije. Zdaj so začeli zavzemati otok.
Še vedno je tema, ko se z desantnimi plovili in na obali Hiiumaa izkrca približno 400 ruskih marincev, da bi podprli sile, ki so že na otoku. Tudi tukaj se odpor hitro zruši. Zjutraj v mestu Kardla na otoku Hiiumaa, ki ima štiri tisoč prebivalcev, plapola ruska zastava.
V samo eni noči Rusija prevzame nadzor nad dvema estonskima mestoma in preseneti celoten Nato.
Svarila pred ruskim napadom na Evropo
Zgornji odstavki so odlomki iz knjige Če Rusija zmaga. Scenarij. (nem. Wenn Russland gewinnt. Ein Szenario.). Avtor knjige je znani nemški vojaški strokovnjak italijanskih korenin Carlo Masala. Ta je v Nemčiji poleg vojaškega zgodovinarja in vojaškega strokovnjaka Sönkeja Neitzla najbolj znan svarilec pred morebitnim ruskim napadom na evropske članice Nata.
Narva je estonsko mesto z večinskim ruskim prebivalstvem, ki leži ob istoimenski reki. Ta ločuje Estonijo in Rusijo. Fotografija: na levi je Narva, ne desni rusko mesto Ivangorod.
Neitzel je zaslovel zlasti s svojim svarilom, da bo letošnje poletje morda zadnje poletje miru v Evropi pred ruskim jesenskim napadom. Tarča napada iz smeri Belorusije bi bila lahko Litva in še zlasti t. i. koridor Suwałki, tj. meja med Litvo in Poljsko, ki je najkrajša pot med rusko enklavo Kaliningrad in Belorusijo.
Narvski scenarij
Masala se v svoji knjigi ukvarja s t. i. narvskim scenarijem. Narva je mesto v Estoniji, ki ga od Rusije ločuje le istoimenska reka. V mestu živi od 55 do 57 tisoč prebivalcev, od tega jih je okoli 96 odstotkov rusko govorečih, okoli 88 odstotkov pa etničnih Rusov. Zaradi tega za Narvo pravijo, da je najbolj rusko mesto v Estoniji in najbolj rusko mesto v EU.
Ruski predsednik Vladimir Putin je to mesto poleti 2022 omenil, ko je govoril o tem, da ruski car Peter Veliki (ta je Putinov vzornik) Narve v začetku 18. stoletja ni osvojil, ampak jo je osvobodil oz. vzel nazaj od Švedov. Številni Estonci se zato bojijo, da je to nekakšna napoved novega ruskega zavzetja mesta, piše nemški medij Focus.
Ruske provokacije na meji z Estonijo
Nemški medij Die Welt piše, kako prebivalci Narve omenjajo nenehne ruske provokacije in sabotaže: motenje satelitske navigacije, kraje mejnih boj v reki Narvi, glasno propagando, preletavanje dronov in cepelinov, na katerih je znak Z.
Carlo Masala je objavil knjigo o ruskem napadu na Estonijo leta 2028.
Cilj Moskve v t. i. narvskem scenariju je izzvati Nato, da se odzove v skladu s petim členom Severnoatlantske pogodbe. Ta določa, da je za Nato napad na eno od njegovih članic enakovreden napadu na vse njegove zaveznice.
Dilema članic Nata
Članice so dolžne nuditi pomoč napadeni državi, vključno z uporabo oborožene sile. Po Masalinem scenariju, ki ga postavlja v leto 2028, so države Nata zdaj pred dilemo. Naj se odzovejo in s tem tvegajo stopnjevanje do jedrske vojne? Ali pa ne storijo ničesar in s tem uničijo svojo verodostojnost, pokopljejo Natovo varnostno obljubo in še naprej spodbujajo Putina?
Neitzel in njegovo "zadnje poletje miru"
Zahod, poudarja Neitzel, meni, da je dovolj časa za ponovno oborožitev. "Tako kot Carlo (Masala, op. p.) sem prepričan: Vladimir Putin razmišlja v smislu priložnosti in nas bo najprej preizkusil. Zato se moramo obnašati, kot da bi bilo to lahko naše zadnje poletje miru."
Neitzel je že uporabil ta stavek in frazo "zadnje poletje v miru" v intervjuju pred nekaj tedni ter bil zaradi tega ostro kritiziran. Drugi strokovnjaki menijo, da je to nepotrebno strašenje, piše Focus.
Znova presenečeni zaradi ruskega napada?
Z Neitzlovimi svarili se strinja Masala, ki podarja, da Rusija obnavlja svojo vojaško moč in želi biti kmalu močnejša, kot je bila leta 2022. "Politično bi seveda lahko rekli, da se to ne bo zgodilo. Toda potem bi padli v isto past, v katero smo se ujeli leta 2021: znova bi bili presenečeni, ko bi Putin in njegove enote prestopili mejo."
Nemški filozof in politik Wolfgang Templin je že lani objavil članek z naslovom "Umreti za Narvo?".
Masala ni prvi, ki usmerja pozornost na Narvo. Že leta 2013 je bil objavljen roman ameriškega pisatelja Toma Clancyja, v katerem se zgodba vrti okoli ruskega napada na Estonijo. Lani pa je na spletni strani nemške Zvezne agencije za državljansko izobraževanje, ki deluje v okviru notranjega ministrstva, nemški politik Wolfgang Templin objavil članek s provokativnim naslovom "Umreti za Narvo?" (nem. Sterben für Narwa?).
Estonija se pripravlja na ruski napad
Kot piše Focus, se Estonija, čeprav so v njej nameščene enote Nata, intenzivno pripravlja na morebiten ruski napad. Neki estonski uradnik je tako dejal: "Mislim, da se premalo zavedamo, kakšna je v resnici nevarnost. Tega zavedanja ni bilo niti leta 2008 (ko je Rusija vdrla v Gruzijo) niti leta 2014 (ko si je Rusija priključila polotok Krim) in ga ni danes. Ljudje preprosto ne razumejo trenutnega položaja."
Na fotografiji: estonski vojaki na paradi v Narvi leta 2015.
Estonija ima 7.700 pripadnikov redne vojske, 16 tisoč pripadnikov estonske obrambne lige, ki je različica teritorialne obrambe, in 38 tisoč rezervistov. V Estoniji je tudi okoli 2.300 vojakov iz drugih držav Nata.
