Putinova senca nad Obamovim obiskom Evrope

Ameriški mediji pišejo, da Obama prihaja v Evropo, kjer je bolj priljubljen kot doma, pretresen zaradi drzne priključitve Krima in groženj ruskega predsednika Vladimirja Putina vzhodnim delom Ukrajine. Obama se bo ustavil v Haagu, kjer bo tretji vrh o jedrski varnosti, na vrhu EU – ZDA v Bruslju ter v Rimu, kjer ga bosta sprejela predsednik Giorgio Napolitano in premier Enrico Letta. V Vatikanu se bo srečal s papežem Frančiškom.

Rdeča nit Obamovega obiska bo ukrajinska kriza. V ZDA večina medijev piše, da je bil Obamov odziv na ukrajinsko krizo medel. Njegov tekmec na zadnjih predsedniških volitvah Mitt Romney mu je celo očital, da Obamovo omahovanje še krepi Putinov pogum. Nič kaj odločnejši niso evropski voditelji. Evropsko gospodarstvo je še vedno šibko, brezposelnost in odvisnost od ruskih energentov pa sta visoki. Evropski voditelji še predobro vedo, da bi sankcije EU proti Rusiji imele negativne posledice tudi za Evropo.

V Haagu bo tudi srečanje voditeljev gospodarsko najrazvitejših držav G7. Ti so začasno zamrznili skupino G8, v kateri je tudi Rusija, da bi Moskvo kaznovali zaradi ravnanja v Ukrajini. A tudi odnosi med Obamo in evropskimi voditelji, ki skušajo združiti moči proti Putinu, po škandalih okoli vohunjenja ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) niso najboljši. Poleg tega je Obama v zadnjih letih dal nedvoumno vedeti, da ga Evropa ne zanima preveč.

Kriza okrepila čezatlantsko vez V Bruslju bo poleg Ukrajine beseda tekla predvsem o novem sporazumu o prosti trgovini med EU in ZDA (TTIP). Analitiki opozarjajo, da bi lahko sporazum zaradi krimske krize dobil krila. Zaradi dogajanja v Ukrajini Bruselj sporazumu ponovno pripisuje visok pomen. Ukrajinska kriza je okrepila čezatlantsko sodelovanje. Kljub temu je po zadnjem krogu pogovorov v prvi polovici meseca jasno, da sporazuma ne bo pred letom 2015.

Izjava za vrh, ki je že pripravljena, izraža zavezanost obeh strani, da se pogajanja uspešno sklenejo. Sporazum naj bi eni in drugi strani prinesel najmanj po sto milijard dolarjev gospodarskih koristi letno. TTIP naj bi povsem ali skoraj povsem odpravil carine na menjavo blaga in ustvaril prostotrgovinsko območje. Pogajanja se med drugim lomijo okrog kmetijstva, Evropejce pa skrbi ameriški odnos do pravice do zasebnosti.

Ob robu jedrskega vrha v Haagu je predvideno srečanje Obame in Xija. Kitajski predsednik je svojo 11-dnevno evropsko turnejo že začel na Nizozemskem. Xija bosta v Bruslju sprejela predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. To bo prvi obisk kakega kitajskega voditelja v institucijah EU. Xi bo z 200-člansko gospodarsko delegacijo obiskal še Nemčijo (srečanje s kanclerko Angelo Merkel) in Francijo (sprejel ga bo predsednik Francois Hollande).

Kitajska ne želi obsoditi Rusije Kitajska je za Evropsko unijo pomembna strateška partnerica, a odnosi med njima niso vselej harmonični. Ne strinjata se na primer glede trgovine in konflikta v Siriji, lani je odnose kazil spor glede evropske uvedbe tarif na kitajske solarne plošče, EU in Kitajska se pogajata tudi o sporazumu o investicijah, ki bi za evropsko gospodarstvo pomenil boljši dostop na trg te azijske sile.

Čeprav bo v ospredju Xijevega obiska gospodarstvo, pa se kitajski predsednik ne bo mogel izogniti pozivom, naj Peking odločneje pritisne na Rusijo glede Krima. Kitajska Rusijo ponavadi podpre glede zunanjepolitičnih vprašanj, a glede Krima tega ni naredila. Na srečanju z Obamo naj bi po pričakovanjih Xi pozval k zadržanosti in previdnosti.