Četrtek, 30. 6. 2022, 6.33
1 leto, 10 mesecev
"Tako dolgo, kot bo treba."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,01
93
Ameriški predsednik Joe Biden je danes na vrhu Nata v Madridu napovedal, da bodo ZDA Ukrajini namenile dodatno vojaško pomoč v vrednosti 800 milijonov ameriških dolarjev. Ob tem je dejal, da bodo ZDA podpirale Kijev "tako dolgo, kot bo potrebno".
127. dan vojne v Ukrajini. Ruske sile napredujejo v prizadevanjih za obkrožitev mesta Lisičansk in bi jim lahko uspelo zajeti nekatere ukrajinske sile. Proruska vojaška uprava v okupirani regiji Herson na jugu Ukrajine je sporočila, da se pripravljajo na referendum o priključitvi Rusiji. Rusija je zagrozila, da se bo na napovedano povečanje števila Natovih vojakov v Evropi odzvala s povračilnimi ukrepi.
20.15 Indonezijski predsednik Putinu predal sporočilo Zelenskega
16.51 Biden Ukrajini obljubil nov sveženj vojaške pomoči
15.00 Ukrajinski general: Več kot polovica ruskih raket je iz sovjetskih rezerv
13.48 Rusija zaostrila medijsko zakonodajo
13.36 Po trditvah Moskve v ruskem ujetništvu šest tisoč ukrajinskih vojakov
12.03 Bernie Ecclestone: Za Putina bi se tudi ustrelil
11.05 Rusi se umikajo s Kačjega otoka
10.30 Prva ladja z žitom naj bi zapustila ukrajinsko pristanišče
8.50 Putin voditeljem G7: Če bi se slekli vi, bi bilo ogabno
6.50 Putin: S Švedsko in Finsko nimamo takih težav kot z Ukrajino
6.25 Zelenski: Prekinjamo vse odnose s Sirijo
6.15 Boj za Lisičansk dosegel vrhunec
20.15 Indonezijski predsednik Putinu predal sporočilo Zelenskega
Indonezijski predsednik Joko Widodo je danes v Moskvi dejal, da je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal sporočilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ob tem več podrobnosti ni navedel, prav tako pa nobena izmed sprtih strani ni povedala, kaj je bila vsebina sporočila.
"Predsedniku Putinu sem prenesel sporočilo predsednika Zelenskega," je po pogovorih z ruskim predsednikom izjavil Widodo in dodal, da je pripravljen pomagati pri komunikaciji med voditeljema.
Widodo se je pred prihodom v Moskvo v sredo mudil na obisku v Kijevu. "Čeprav so zunanje razmere še vedno težke, je še vedno pomembno, da se približujemo dogovoru in odprtemu dialogu," je še dejal indonezijski predsednik. Izrazil je tudi željo svoje domovine, da bi se vojna v Ukrajini kmalu končala in svetovne voditelje pozval, naj "oživijo duh sodelovanja".
Putin je po navedbah AFP današnje pogovore z Widodom označil za produktivne. "Prepričan sem, da bodo danes doseženi sporazumi še okrepili rusko-indonezijsko partnerstvo," je povedal. Rusija si vse od nastopa gospodarskih sankcij Zahoda prizadeva za okrepitev gospodarskih odnosov z Azijo in Afriko.
Indonezija letos predseduje skupini gospodarsko najpomembnejših držav (G20) in se pripravlja, da bo novembra gostila vrh na Baliju, ki naj bi se ga udeležil tudi Putin. Predsednik Zelenski je Widodu po navedbah AFP v sredo dejal, da je njegova udeležba na vrhu odvisna od tega, kdo vse se ga bo udeležil, pri čemer je imel bržkone v mislih ruskega predsednika.
Džakarta se je zaradi povabila ruskega predsednika že aprila znašla na udaru kritik Zahoda. Nemški kancler Olaf Scholz je pred dnevi sicer dejal, da je sodelovanje s skupino G20 ključnega pomena in da Nemčija ne bo "torpedirala" delovanja skupine zaradi Putinove udeležbe na vrhu. Vendar pa je nemški kancler ob tem opozoril, da bo končno odločitev glede udeležbe sprejel tik pred odhodom.
16.51 Biden Ukrajini obljubil nov sveženj vojaške pomoči
Ameriški predsednik Joe Biden je danes na vrhu Nata v Madridu napovedal, da bodo ZDA Ukrajini namenile dodatno vojaško pomoč v vrednosti 800 milijonov ameriških dolarjev. Ob tem je dejal, da bodo ZDA podpirale Kijev "tako dolgo, kot bo treba".
Ameriški predsednik je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še poudaril, da je Ukrajina Rusiji od začetka vojne že zadala močan udarec. V novem svežnju vojaške pomoči za Ukrajino pa bo po njegovih besedah orožje za zračno obrambo, topništvo in druge vrste orožja.
Zadnji sveženj vojaške pomoči za Ukrajino je Bela hiša napovedala pretekli teden. Vključno z danes napovedano pošiljko orožja bo vrednost ameriške vojaške pomoči od začetka ruske invazije dosegla 6,9 milijarde dolarjev.
V zadnjem napovedanem svežnju pomoči je bilo 36 tisoč kosov streliva, 18 vozil za 155-milimetrske havbice, 1.200 metalcev granat, 2.000 mitraljezov, 18 patruljnih čolnov in rezervni deli.
15.00 Ukrajinski general: Več kot polovica ruskih raket je iz sovjetskih rezerv
Ruske sile so v drugi polovici junija poostrile raketne napade, je povedal brigadni general ukrajinskih oboroženih sil Oleksij Hromov. Hromov pravi, da je več kot polovica raket iz sovjetskih rezerv, kar pomeni, da so te tudi manj natančne. Prav zato Rusija bombardira stanovanjske stavbe, je dodal.
14.38 Ukrajinski poslanec, obtožen izdaje, preživel napad
Ukrajinski poslanec Oleksij Kovaljov, obtožen izdaje in sodelovanja z Rusijo, je preživel poskus atentata, ki ga je v regiji Herson izvedla ukrajinska obveščevalna služba, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Sem živ in zdrav. Od ponedeljka se nameravam vrniti na delo," je dejal v videoposnetku s povito roko v bolniški postelji. Hkrati je dodal, da ga napad ni prestrašil in da bo še naprej delal za svoje volilno okrožje v regiji Herson, dokler se mu leta 2023 ne izteče mandat. Posnetek je danes objavila ruska tiskovna agencija Ria Novosti.
Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov je že prejšnji teden na televiziji potrdil, da je bil 33-letni Kovaljov ranjen v napadu, njegov avtomobil pa razstreljen.
Leta 2019 je bil Kovaljov izvoljen v ukrajinski parlament kot poslanec stranke Sluga naroda predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega. Konec aprila je bil zaradi suma sodelovanja z Rusijo izključen iz stranke in poslanske skupine.
Aprila se je vrnil v svoj rojstni kraj v regiji Herson, ki jo je ruska vojska zasedla v prvih dneh vojne. Na tem območju je bilo v zadnjem času zabeleženih več napadov na Ukrajince, ki sodelujejo z okupatorji.
13.59 Proruski separatisti obtožujejo Ukrajino, da z zahodnim orožjem obstreljuje civiliste
Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so danes obtožili ukrajinsko vojsko, da obstreljuje civiliste z naprednimi raketnimi sistemi in havbicami, ki jih je Kijev prejel od zahodnih držav. Dobavo tovrstnega orožja Ukrajini so nedavno napovedale ZDA in več evropskih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ZDA so v začetku meseca napovedale, da bodo Ukrajini dobavile napredne raketne sisteme, vključno s sistemom srednjega dosega himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket z dosegom okoli 70 kilometrov. S tem naj bi ukrajinski vojski omogočili uničenje ruskih sil, medtem ko sama ostane zunaj njihovega dosega.
Več evropskih držav, med njimi Francija in Nemčija, pa je v preteklih tednih Ukrajini dobavilo havbice.
"Nove havbice in sistem himars že delujejo proti civilnemu prebivalstvu na našem ozemlju," je za ruske tiskovne agencije povedal Roman Vedmedenko, namestnik notranjega ministra v proruski separatistični regiji Lugansk. Kot je dodal, iz Evrope nenehno prihaja novo orožje.
Teh trditev sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poroča AFP. Proruski uporniki ukrajinske sile pogosto obtožujejo, da obstreljujejo civiliste na območjih pod njihovim nadzorom.
Ruske sile so v preteklih tednih v okviru posebne vojaške operacije, kot imenujejo invazijo na Ukrajino, okrepile ofenzivo na jugu in vzhodu regije Donbas, kjer sta separatistični ljudski republiki Doneck in Lugansk. Te je ob Rusiji doslej priznala le Sirija.
Rusija po zavzetju mesta Severodoneck v regiji Lugansk, ki je bilo prizorišče srditih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami, zdaj svoje sile usmerja proti mestu Lisičansk, ki je njena naslednja strateška tarča v prizadevanju za osvojitev Donbasa.
13.48 Rusija zaostrila medijsko zakonodajo
Zakonodaja daje ruskemu generalnemu državnemu tožilstvu pravico, da v primeru ukrepov tuje države proti ruskim medijem v tujini nemudoma sprejme odločitev o prepovedi ali omejitvi dejavnosti medijev te države v Rusiji, je sporočil spodnji dom ruskega parlamenta.
Prav tako zakonodaja omogoča tožilcem, da za največ tri mesece prekinejo delo vseh ruskih medijev, ki so obtoženi širjenja informacij, ki veljajo za nevarne, ne spoštujejo družbe, države ali ustave in diskreditirajo vojsko. Če bodo mediji večkrat kršili zakon, pa jih bodo ukinili.
V času ruske invazije na Ukrajino je predsednik Vladimir Putin bistveno omejil svobodo govora in medijev v državi, kar je spodbudilo tudi odhode tujih in neodvisnih ruskih novinarjev.
Tako kritika ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini kot besedi "vojna" in "invazija" so v državi praktično prepovedane. Že marca pa so ruske oblasti sprejele zakon, ki predvideva do 15 let zapora za vsako objavo lažnih novic v zvezi z ruskimi oboroženimi silami.
13.36 Po trditvah Moskve v ruskem ujetništvu šest tisoč ukrajinskih vojakov
Rusija zadržuje več kot šest tisoč ukrajinskih vojnih ujetnikov, je današnje navedbe tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova povzela francoska tiskovna agencija AFP. Konašenkov je domnevno število vojnih ujetnikov razkril dan po doslej največji izmenjavi vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
Tako Rusija kot Ukrajina sta namreč v sredo vsaka izpustili 144 pridržanih vojakov. "To je največja izmenjava ujetnikov od začetka obsežne ruske invazije," so na Telegramu v sredo sporočili iz glavnega obveščevalnega direktorata ukrajinskega obrambnega ministrstva.
Ob tem so dodali, da je med osvobojenimi ukrajinskimi vojaki tudi 95 nekdanjih branilcev železarne Azovstal iz pristaniškega mesta Mariupol na jugu Ukrajine, ki je trenutno v ruskih rokah.
Izmenjavo je na Telegramu potrdil tudi ukrajinski predsednik vlade Denis Šmihal, ki je ob tem zapisal, da je bilo delo za osvoboditev ujetnikov zapleteno, medtem ko je vodja doneških separatistov Denis Pušilin dejal, da se je 144 vojakov iz Rusije in ozemelj pod nadzorom proruskih separatistov v Ukrajini "vrnilo domov".
Po navedbah ukrajinskega ministrstva je bila večina izmenjanih vojakov hudo ranjenih zaradi krogel ali drobcev izstrelkov, drugi pa so utrpeli opekline in zlome. 43 osvobojenih vojakov je pripadnikov skrajno desničarskega bataljona Azov.
Tudi iz ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da naj bi bili vsi ruski vojaki, ki so jih ukrajinske sile vrnile, lažje ali težje ranjeni.
Kijev in Moskva sta sicer od začetka vojne v Ukrajini že večkrat izmenjala ujetnike.
12.03 Bernie Ecclestone: Za Putina bi se tudi ustrelil
Nekdanji predsednik uprave Formule 1 Bernie Ecclestone je ruskega predsednika Vladimirja Putina imenoval za človeka prvega razreda in dejal, da bi se zanj ustrelil.
Nekdanji predsednik uprave Formule 1 Bernie Ecclestone
V bizarnem intervjuju za Dobro jutro Velika Britanija se je 91-letni Ecclestone odzval na vprašanje, ali še vedno stoji ob strani svojemu prijatelju Putinu. Putin je naredil napako in se mora po mnenju Ecclestonea izvleči iz tega, a po njegovih besedah: "Še vedno bi se zanj pustil ustreliti. Raje bi, da ne bi bolelo, a bi vseeno dobil kroglo," je dejal Ecclestone.
"Na žalost je tudi on kot veliko poslovnežev, vsekakor tak kot jaz. Občasno delamo napake in ko jih naredimo, se moramo po svojih najboljših močeh izvleči iz tega," je dejal nekdanji šef Formule 1.
Medtem je kritiziral tudi ukrajinskega predsednika Volodimira Zelenskega.
"Kot razumem, je bil včasih komedijant in se zdi, da želi nadaljevati s tem poklicem. A Putin, ki je razumna oseba, bi ga poslušal in verjetno bi lahko kaj storili na tem področju," je zaključil Ecclestone.
11.29 Velika Britanija obljubila novo vojaško pomoč Ukrajini
Britanske oblasti so v sredo napovedale, da bodo Ukrajini zagotovile milijardo funtov vojaške pomoči, vključno s sistemi zračne obrambe in brezpilotnimi letali. Premierka Nove Zelandije Jacinda Ardern je na vrhu Nata članice pozvala, naj preprečijo, da bi vojna v Ukrajini prerasla v oboroževalno tekmo, ki bi dodatno polarizirala svet.
Z novo pomočjo bo britanska vojaška podpora Kijevu od začetka vojne konec februarja skupaj znašala približno 2,3 milijarde funtov, so sporočili iz Downing Streeta. Novi paket bo vključeval sisteme zračne obrambe, zračna plovila brez posadke, novo inovativno opremo za elektronsko bojevanje in na tisoče kosov pomembne opreme za ukrajinske vojake, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanske oblasti so pomoč označile za prvi korak, ki naj bi Ukrajini omogočil, da preseže svoje obrambne zmogljivosti in preide na izvajanje ofenzivnih operacij za ponovno pridobitev ozemlja.
Britanski premier Boris Johnson.
Pri tem je britanski premier Boris Johnson dejal, da so napadi ruskih sil vse bolj barbarski, saj predsedniku Vladimirju Putinu po njegovem mnenju ne uspeva doseči ciljev, ki jih je pričakoval in na katere je upal.
Velika Britanija je sicer ena prvih držav, ki je Ukrajini v odgovor na rusko invazijo zagotovila izdatnejšo vojaško pomoč, kot so protitankovske rakete, in humanitarno pomoč. Sodelovala je tudi pri usposabljanju ukrajinskih vojakov.
Medtem je predsednica vlade Nove Zelandije Jacinda Ardern na vrhu Nata v Madridu pozvala članice zavezništva, naj preprečijo, da bi vojna v Ukrajini prerasla v oboroževalno tekmo, ki bi dodatno ogrozila in polarizirala svet, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Dodala je, da mora solidarnost z Ukrajino spremljati enaka zaveza h krepitvi mednarodnih institucij, večstranskih forumov in razoroževanja. V svojem govoru je dejala tudi, da je Rusija "moralno propadla", ker je izkoristila svoj položaj v Varnostnem svetu ZN za "blokiranje" razprav o invaziji na Ukrajino.
Hkrati je Ardernova vrh v Madridu izkoristila tudi za razpravo o napetostih v indijsko-pacifiški regiji, kjer je Kitajska v zadnjem času postala bolj asertivna in po njenih besedah pripravljena izpodbijati mednarodna pravila in norme.
Nova Zelandija je, podobno kot Avstralija in druge sile, kot so ZDA, zaskrbljena zaradi vojaške ekspanzije in vse večjega vpliva Pekinga v regiji, zlasti po varnostnem sporazumu, ki sta ga aprila podpisala Kitajska in Salomonovi otoki.
11.14 Amnesty International ruski napad na gledališče v Mariupolu označila za vojni zločin
Organizacija Amnesty International je danes sporočila, da so gledališče v Mariupolu, v katerega so se zatekli civilisti, marca napadle ruske sile, kar predstavlja vojni zločin. Ob tem so zavrnili ruske navedbe o lažnem napadu s strani Ukrajine, saj naj bi takšno eksplozijo lahko povzročili samo dve 500-kilogramski bombi, odvrženi iz zraka.
"Do zdaj smo govorili o domnevnem vojnem zločinu. Zdaj lahko jasno rečemo, da je šlo za zločin, ki so ga zagrešile ruske oborožene sile," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Oksana Pokalčuk, vodja Amnestyjeve ukrajinske podružnice. Medtem skupina ni zbrala nobenih pričevanj, ki bi potrjevala ruske trditve o napadu pod lažno zastavo.
Predstavniki Amnesty International so se o napadu 16. marca pogovarjali z več deset preživelimi in pričami ter zbrali dokaze, kot so fotografije, videoposnetki, satelitski posnetki prizorišča ter dokumenti, vključno z načrti uničenega gledališča.
Ker je bilo gledališče po začetku ruske invazije 24. februarja označeno kot zaklonišče, se je na tisoče ljudi v začetku marca zbralo v stavbi gledališča v upanju, da se bodo lahko pridružili evakuacijskim konvojem.
"V Mariupolu je bilo veliko vojaških ciljev. Očitno so izbrali civilnega," je dejala Pokalčukova in dodala, da bi to ruskim poveljnikom moralo biti jasno razvidno s posnetkov dronov in satelitov.
Kljub temu je organizacija ugotovila, da je bilo število smrtnih žrtev morda manjše, kot se je sprva zdelo. Več odhodov, neuradnih ali prek humanitarnih koridorjev, je zmanjšalo število ljudi, nastanjenih v gledališču. Toda po navedbah moškega, ki je bil pred napadom prostovoljni kuhar v zgradbi, naj bi kuhali za več kot 800 ljudi, so zapisali v Amnesty.
Na podlagi izjav očividcev in javnih poročil o smrtnih žrtvah Amnesty International meni, da je v napadu umrlo vsaj ducat ljudi, vendar je "verjetno, da o številnih dodatnih smrtnih žrtvah še ni poročil".
Mestne oblasti v Mariupolu so sicer sprva ocenjevale, da je umrlo približno 300 ljudi, preiskava tiskovne agencije Associated Press pa je pokazala, da bi število smrtnih žrtev lahko doseglo 600, še navaja AFP.
"Dobra novica je, da je bilo ubitih manj ljudi. Vendar to ničesar ne spremeni. Še vedno gre za jasen vojni zločin," je še opozorila Pokalčukova.
11.05 Rusi se umikajo s Kačjega otoka
Rusi so se umaknili s Kačjega otoka. Medtem ko Ukrajinci trdijo, da so na otoku zadeli rusko opremo in da je zgorela, rusko obrambno ministrstvo pravi, da so se umaknili, da bi pokazali znak dobre volje. Dodajajo, da ta umik kaže, da ne ovirajo prizadevanj ZN za organizacijo izvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine, poroča Index.
10.30 Prva ladja z žitom naj bi zapustila ukrajinsko pristanišče
Ukrajinske oblasti so medtem opozorile, da je bilo v ruskem napadu na skladišče v mestu Zelenodolsk uničenih 40 ton žita, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Po več mesecih odlašanja je iz pristanišča v Berdjansku odplula prva trgovska ladja s sedem tisoč tonami žita, ki se odpravlja proti prijateljskim državam," je na Telegramu zapisal vodja proruske uprave Balicki, ne da bi navedel njeno destinacijo.
Pri tem je dejal, da trgovski ladji varnost zagotavljajo ruske bojne ladje, in dodal, da je bilo ukrajinsko pristanišče razminirano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred tem je sicer iz ukrajinskega pristanišča Mariupol pretekli teden kot prva tuja ladja s tovorom odplula turška ladja Azov Concord, vendar ni znano, ali je prevažala ukrajinsko žito.
Ukrajinske oblasti so medtem opozorile, da je bila v napadu na vzhodu Ukrajine uničena večja količina žita. Po napadu na mesto Zelenodolsk naj bi v skladišču izbruhnil požar, ki je uničil 40 ton žita, je na Telegramu zapisal guverner regije Dnipropetrovsk Valentin Rezničenko in za napad okrivil Rusijo.
Ukrajina je ena najpomembnejših dobaviteljic žita in gnojil za številne revne države, zlasti v Afriki. Zaradi ruske blokade ukrajinskih pristanišč žita trenutno ni mogoče izvažati, lakota in težave pri oskrbi s hrano so se posledično v nekaterih delih sveta močno poslabšale.
Ruske oblasti sicer vztrajajo, da so pripravljene sodelovati pri reševanju krize glede izvoza ukrajinskega žita, za grozečo svetovno prehrambeno krizo pa so obtožile Ukrajino, ki naj bi minirala svoja pristanišča. Ukrajina medtem zahteva, da se ji omogoči izvoz žita po železnici ali prek pristanišč v Črnem morju, ki jih po navedbah Kijeva že dlje časa blokira ruska mornarica.
9.50 Ruska vojska po navedbah Kijeva želi odrezati Lisičansk od oskrbovalnih linij
Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo spopadi za nadzor nad strateško pomembnim mestom Lisičansk, ki ga ruske sile nameravajo odrezati od oskrbovalnih linij. Siloviti spopadi potekajo tudi v bližnjem naselju Vovčojarivka, da bi prevzeli nadzor nad tamkajšnjo naftno rafinerijo, je danes v poročilu o razmerah sporočil ukrajinski generalštab.
V rokah Ukrajine je v vzhodni regiji Lugansk ostalo le še mesto Lisičansk, a so se ruske sile prebile že do njegovega obrobja, pri čemer generalštab ukrajinskih oboroženih sil opozarja, da se spopadi trenutno odvijajo v naseljih zahodno od mesta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinske oblasti so sporočile, da poskušajo evakuirati prebivalce iz Lisičanska, ki je v središču ruskih napadov in kjer je pod nenehnim obstreljevanjem ostalo približno 15.000 ljudi, poroča Reuters.
By 9 pm, the allied forces managed to establish control over the Lisichansk oil refinery. There are 4km left to finally close the cauldron.
— Dr.Snekotron (@snekotron) June 29, 2022
Cue explanations as to why this is not tactically or operationally important. pic.twitter.com/x46sb8Nu5j
Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na Telegramu zapisal, da je ruska vojska danes napadla naftno rafinerijo v Vovčojarivki. Kijev je Rusijo ponovno obtožil obstreljevanja civilne infrastrukture.
Predstavnik samooklicane ljudske republike Lugansk Rodion Mirošnik je medtem povedal, da je naftna rafinerija sedaj v celoti pod nadzorom ruskih in proruskih sil. Dodal je še, da so pod njihovim nadzorom tudi vse ceste, ki vodijo do Lisičanska, ukrajinske sile pa naj bi se z območja začele umikati proti severozahodu.
The territory of the largest oil refinery in Ukraine, Lisichansk, has come under the full control of the Russian & LPR forces.. pic.twitter.com/uqYKeeCo77
— Geo_monitor (@colonelhomsi) June 30, 2022
Današnje poročilo o razmerah ukrajinskega generalštaba sicer nasprotuje trditvam Mirošnika, saj navaja, da si Rusija še naprej prizadeva osvojiti in nadzorovati pomembno cesto med Lisičanskom in bližnjim mestom Bahmut.
Napadi naj bi se odvijali tudi severovzhodno od Bahmuta, južneje od mesta naj bi ukrajinske sile uspele zaustaviti rusko ofenzivo. Prav tako poročilo navaja, da so ruske sile utrpele precejšnje izgube, več podrobnosti ni bilo podanih.
8.50 Putin voditeljem G7: Če bi se slekli vi, bi bilo ogabno
Putin je v sredo komentiral šale voditeljev G7 na njegov račun, ker se ob različnih priložnostih pogosto fotografira brez majice oziroma gol do pasu in ker veliko da na svoj mačistični videz.
Voditelji G7 so se spraševali, ali naj se slečejo tudi sami, tako kot ruski predsednik.
G7 leaders laughed at Putin
— NEXTA (@nexta_tv) June 26, 2022
During #G7 meeting, leaders joked whether it would be advisable to take off their jackets or even be more naked in order to oppose "formidable" and "tough" image of Putin.
Justin Trudeau added:"We will arrange a ride on horseback with bare-chested." pic.twitter.com/Imq9caA3Oh
"Suknjiči gor? Suknjiči dol? Ali se bomo slekli?" je vprašal britanski premier Boris Johnson, ko je sedel za mizo.
"Organizirali bomo še goloprso jahanje konj," je dejal kanadski premier Justin Trudeau in se pošalil iz znane Putinove fotografije iz leta 2009, ko je jezdil na konju zgoraj brez.
Vladimir Putin
"Ne vem, kako so se hoteli sleči, do pasu ali pod pasom, mislim pa, da bi bil to ogaben prizor," je dejal Putin, poroča RIA. Dodal je še, da se strinja z besedami pesnika Aleksandra Puškina, "da si lahko razumna oseba in razmišljaš o lepoti nohtov".
Putin med ribolovom
6.50 Putin: S Švedsko in Finsko nimamo takih težav kot z Ukrajino
Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bo Rusija ukrepala, če Nato razporedi vojake in infrastrukturo na Finskem in Švedskem.
"S Švedsko in Finsko nimamo takih težav, kot jih imamo z Ukrajino. Želijo se pridružiti Natu, zato kar naprej," je Putin dejal na ruski državni televiziji po pogovorih s srednjeazijskimi voditelji v Turkmenistanu.
"Morajo pa razumeti, da prej grožnje ni bilo. Če bodo tam razporedili vojaške kontingente in infrastrukturo, se bomo morali odzvati z ukrepi in grožnjami območjem, s katerih smo ogroženi," je dejal Putin. Neizogibno je, da se bodo odnosi Moskve s Helsinki in Stockholmom poslabšali zaradi njihovega članstva v Natu, je še dejal.
6.25 Zelenski: Prekinjamo vse odnose s Sirijo
Ukrajina prekinja vse diplomatske odnose s Sirijo, potem ko je ta država, prva po Rusiji, v sredo priznala neodvisnost samooklicane proruske separatistične paradržave Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.
Odločitev je sinoči objavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
6.15 Guverner: Boj za Lisičansk dosegel vrhunec
Ruske sile vzhodno ukrajinsko mesto Lisičansk obstreljujejo izjemno pogosto, je v sredo dejal regionalni guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj.
V Lisičansku je le še okoli 15 tisoč civilistov.
"Lisičansk neprestano napadajo z granatami velikega kalibra. Boji potekajo v predmestju mesta. Ruska vojska si nenehno prizadeva zavzeti mesto," je dejal guverner.
"Boji so dosegli vrhunec," je dodal in povedal še, da je od skoraj sto tisoč ljudi, ki so živeli v Lisičansku pred vojno, zdaj v mestu le še okoli 15 tisoč civilistov. "Evakuacija civilistov bi lahko bila v tem trenutku nevarna," je še povedla Hajdaj.
6.00 Voditelji Nata ob koncu vrha še o južni soseščini
Voditelji držav članic zveze Nato bodo danes z razpravo o razmerah v južni soseščini končali tridnevno zasedanje v Madridu. Med drugim bodo govorili o boju proti terorizmu in prehranski krizi, ki jo povzroča ruski napad na Ukrajino. Ta je sicer zaznamoval vrh Nata, ki je v sredo Rusijo označil za največjo grožnjo zaveznicam.
Kot je že pred zasedanjem povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, bodo voditelji zadnji dan vrha govorili o grožnjah in izzivih za Nato, ki prihajajo z juga.
Po njegovih besedah se bodo premierji in predsedniki držav članic, med njimi predsednik slovenske vlade Robert Golob, ponovno zavezali boju proti terorizmu.
Razpravljali bodo še o prehranski krizi, ki jo povzroča ruska invazija na Ukrajino, ter odzivu na vse večji vpliv Rusije in Kitajske na območju južno od zavezništva.
Ruska invazija na Ukrajino ter vpliv Rusije in Kitajske sta razprave na vrhu zaznamovala že v sredo. Voditelji so Moskvo označili za največjo in neposredno grožnjo zaveznicam v Natu. Napovedali so nadaljnjo pomoč Ukrajini ter okrepitev svoje obrambne in odvračalne drže. Obenem so Finsko in Švedsko povabili v zvezo.
Glede Kitajske so zapisali, da predstavlja izziv za interese in vrednote zavezništva.
93