Putin po letu dni trdno v sedlu

Na predvečer prve obletnice Putinove prisege so bile v Moskvi demonstracije, na katerih so se protestniki s shodom spomnili nasilnega zatrtja demonstracij pred letom dni, ko je predsedniški položaj znova prevzel Putin. Oblasti so dovolile največ 30 tisoč protestnikov, prišlo pa jih je veliko manj – samo okoli sedem tisoč. Precej drugačna slika kot pred letom dni, ko se je na protestih zbralo več deset tisoč ljudi. Kritiki opozarjajo, da manjšega protestnega zagona ne gre pripisati zadovoljstvu z Putinovo vladavino, temveč dejstvu, da se je stari novi predsednik opoziciji zoperstavil z represijo.

Množičnim demonstracijam sledile množične aretacije Putin je na predsedniških volitvah marca 2012 zmagal že v prvem krogu in po štirih letih spet zasedel predsedniški stolček. Njegov strankarski kolega in nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev je zopet prevzel položaj predsednika vlade in rošada je bila končana. Analitiki so ob njegovi zmagi opozarjali, da se bo Putin v novem mandatu moral spopasti z izgubo zaupanja, ki so ga načeli protesti, in bo moral v novem mandatu bolj upoštevati civilno družbo.

Težko bi rekli, da se je zadnje res zgodilo. Množičnim demonstracijam so namreč sledile tudi množične aretacije – v tem trenutku nekaj deset protestnikov še vedno čaka na sojenje, nekateri v zaporu že služijo zaporne kazni. To pa je bržkone tudi razlog, da je protestnikov vedno manj. V veljavo je stopila zakonodaja, ki predvideva znatno višje kazni za udeležbo na nedovoljenih demonstracijah, spet drugi zakon pa omejuje svobodo izražanja na internetu. Putin je namignil, da proteste financira tujina.

Tradicionalne vrednote in človekove pravice Kremelj pa so zmotile tudi nevladne organizacije. Rusko sodišče je že kaznovalo nekaj organizacij, obsojenih kršitve novega zakona, po katerem se morajo vse organizacije, ki prejemajo sredstva iz tujine, registrirati kot "tuji agent". Ruske oblasti so poleg tega izvedle več preiskav prostorov nevladnih organizacij, strožji nadzor se izvaja predvsem v organizacijah, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, pravicami homoseksualcev in ekologijo.

Putin v svojih izjavah vse več stavi na tradicionalne vrednote, širiti mu jih pomaga ultrakonservativna ortodoksna pravoslavna cerkev, ki jo vodi patriarh Kiril, njegov močan zaveznik. Zadnji je ljudstvu svetoval, da naj ne hodi več na protestne shode, temveč naj raje več moli. Prav zaradi tovrstnih izjav so se za nastop v eni izmed cerkva odločile tudi aktivistke iz ruske feministične skupin Pussy Riot, ki so bile zaradi svojega nastopa ob hudem neodobravanju ruske in svetovne javnosti obsojene na dve leti prisilnega dela. V konservativnem duhu pa je napisan tudi novi zakon, ki preprečuje vsakršno pozitivno homoseksualno propagando.

Težave s tujino in gospodarstvom Ruski politični vrh obenem zaostruje tudi odnose s tujino. Putin je nedavno dejal, da bi Rusija lahko spremenila sporazume o posvojitvah ruskih otrok s Francijo in drugimi zahodnimi državami, ki so uzakonile poroke istospolnih partnerjev. Tovrstna prepoved pa že velja za ZDA – ameriškim družinam je namreč prepovedano posvajanje ruskih otrok. Ukrep je bil sprejet kot odgovor na ameriški zakon, ki zadeva domnevne ruske kršitelje človekovih pravic.

Analitiki ob tem opozarjajo, da bi moral Putin, namesto da se posveča političnim in ideološkim igricam, bolj posvetiti gospodarstvu, ki za zdaj še dobro stoji, napovedi pa vendarle niso najboljše. Rusija je namreč močno odvisna od svojih naravnih virov, nafte in plina, gospodarska rast pa se umirja. Država je lani kot zadnja velika država postala članica Svetovne trgovinske organizacije, vse bolj pa pogleduje za novimi naložbami v tujini – tudi v Sloveniji.