"Protikrizni ukrepi so kot kemoterapija - zelo težki, a nujni"

Natalia Sanmartin Fenollera se je rodila v Galiciji – na severozahodu Španije, živi pa v Madridu. Po izobrazbi je pravnica, a je večino svojega poklicnega življenja posvetila raziskovalnemu gospodarskemu novinarstvu. Danes je urednica mnenjskega dela najstarejšega španskega gospodarskega dnevnika Cinco días.

Poleg uvodnikov, ki jih že nekaj let piše za medij, v katerem je zaposlena, je napisala tudi roman Prebujenje gospodične Prim, ki je bil pred kratkim izdan tudi v slovenščini.

Pred dnevi smo objavili pogovor o knjigi in o tem, da je človek veliko več kot le to, kar ustvari v poklicnem življenju, tokrat pa smo z njo spregovorili o tem, kako se Španija rešuje iz hude gospodarske krize.

Španska finančna kriza, imenovana tudi velika španska depresija, se je v Španiji razvila po poku nepremičninskega balona 2008. Državo je to potisnilo v nevzdržno finančno stanje, gospodarstvo je prišlo v recesijo. Podjetja so propadala, ljudje so izgubljali službe, gospodarstvo je bilo na kolenih. Španija je leta 2012 zaprosila za 100 milijard pomoči iz evropskega denarnega mehanizma in morala v zameno izvesti stroge reševalne ukrepe. V zadnjih dveh letih je država žrtvovala veliko. Prebivalstvo je moralo sprejeti nižje plače, stroge ukrepe, znižanje socialnih ugodnosti. A zdaj rastemo, ustvarjajo se delovna mesta, stroški financiranja so se znižali, pravi Natalia Sanmartin Fenollera.

Zakaj je Španijo kriza še posebej prizadela in kako ocenjujete ukrepe, ki jih je sprejela, da bi iz nje izšla?
Vsa Evropa je doživela krizo, a Španija je doživela posebno uničujočo in hudo krizo. Najprej zato, ker je naše gospodarstvo zelo temeljilo na gradbeništvu in nepremičninah. Ta sektor se je sesul in uničil ne le gradbena podjetja, ampak tudi vsa majhna podjetja, ki so bila povezana z gradbeništvom.

Natalia Sanmartin Fenollera je urednica mnenjskega dela španskega gospodarskega dnevnika Cinco días.

Obrestne mere, stroški financiranja so bili zelo visoki, bili smo v zelo težkem položaju. Zato smo zamenjali vlado in gospodarsko politiko. V zadnjih dveh letih so ukrepi začeli dajati sadove. Sprejeli smo korenito delovno reformo, ki je zelo liberalizirala trg dela. Prej je bil zelo rigiden in stroški odpuščanja so bili zelo visoki. Zlasti majhna podjetja niso zaposlovala.

Sprejeti ukrepi so bili travmatični – olajšati odpuščanje delavcev ni nekaj, kar bi bilo ljudem všeč –, a bili so nujni.

Naš proračun je bil močno neuravnotežen, zato smo sprejeli stroge varčevalne ukrepe, izpolniti moramo cilje iz pakta stabilnosti. Španija je v zadnjih dveh letih žrtvovala veliko. Prebivalstvo je moralo sprejeti nižje plače, stroge ukrepe, znižanje socialnih ugodnosti. A zdaj rastemo, ustvarjajo se delovna mesta, stroški financiranja so se znižali. Glede na stopnjo rasti smo v vrhu Evrope.

Prestrukturirali smo banke, to je bilo zelo pomembno. Popolnoma smo sanirali finančni sistem, zdaj je soliden in precej močnejši.

Težava je, da imamo več kot štiri milijone brezposelnih, dolgo bo trajalo, preden jih bomo lahko zaposlili. Smo na dobri poti, a uničenje je bilo tako veliko, da bo ta pot še zelo dolga, sprejeti bomo morali še več reform.

"Država potrebuje vlado. Ne take, ki bi preveč intervenirala, a nujno potrebujemo vlado. Podjetja odlagajo svoje odločitve, ker ne vedo, kaj se bo zgodilo."

Jih boste, glede na težave pri sestavljanju nove vlade in politično nestabilnost, lahko sprejeli?
Smo v težkem političnem položaju, ker smo imeli volitve, po katerih pa ni bilo mogoče sestaviti vlade. Zato bomo junija znova šli volit. Država potrebuje vlado. Ne take, ki bi preveč intervenirala, a nujno potrebujemo vlado. Sicer ostajamo v negotovosti. Podjetja odlagajo svoje odločitve, ker ne vedo, kaj se bo zgodilo. Čim prej moramo dobiti vlado, katerokoli.

Kaj bo prinesel vzpon levice v Španiji?
To je tveganje.

Levica, ki se vzpenja, in njihova gospodarska politika, govorim le o gospodarstvu, je popolnoma proti trgu in čisto nasprotje ukrepom, ki smo jih sprejeli. Tudi za podjetja je to tveganje, saj se ne ve, kaj se bo zgodilo in ali bodo ti ukrepi obstali.

Po tako hudih ukrepih je precej logično, da se dviguje skrajna levica, ki je zelo populistična.

"To so zelo nepopularni ukrepi, težko jih je sprejeti. Primerjam jih s kemoterapijo. Je nujno potrebna, a zelo težka. In na začetku se ne zdi, da bi se zdravstveno stanje izboljšalo."

Kako so državljani sprejeli tako stroge ukrepe, zlasti sindikati?
To so zelo nepopularni ukrepi, težko jih je sprejeti. Primerjam jih s kemoterapijo. Je nujno potrebna, a zelo težka. In na začetku se ne zdi, da bi se zdravstveno stanje izboljšalo. Nasprotno, zdi se, da se poslabšuje. Ni lahko.

Stopnja brezposelnosti je bila tako velika, toliko delovnih mest je izginilo, da smo vsi vedeli, da je nekaj treba narediti. Seveda je obstajala dovolj velika večina, da so bili ukrepi lahko sprejeti. Če ni večine, je težko. Pogajati se z vsemi je težko. Vlada z manjšinsko podporo ne bi mogla tega izvesti.

Sindikati niso imeli veliko besede, ker je bil položaj brezupen, treba je bilo ukrepati.

Kakšna je bila vloga Evropske unije pri reševanju krize?
Reforme so zahtevali zlasti trgi. Ko so stroški financiranja visoki, jih je treba znižati. Evropska unija ponudi program stabilnosti, treba je izpolniti cilje finančne konsolidacije. To je bilo treba narediti. Zelo pomembna je bila monetarna politika Evropske centralne banke (ECB). Vsi ukrepi, ki jih je ta sprejela, so zelo pomagali stabilizirati položaj.

"Zelo pomembna je bila monetarna politika Evropske centralne banke (ECB). Vsi ukrepi, ki jih je ta sprejela, so zelo pomagali stabilizirati položaj."

Ste urednica finančno-gospodarskega časopisa Cinco días. Vaši uvodniki so mnenjski. Ste se jasno opredelili do ukrepov, ki jih je ta leta sprejemala politika?
Vsa ta leta smo ohranili jasno stališče, podprli smo stroge ukrepe, ki so pomenili izvajanje ciljev, ki jih je določil Bruselj. Treba je bilo izboljšati proračunsko disciplino, izvesti delovno in davčno reformo – najprej smo dvignili davke, da smo imeli več prihodkov, nato smo jih znova znižali, da smo spodbudili gospodarstvo. Pri teh ukrepih smo vztrajali in jih podpirali.

Zdaj vztrajamo pri tem, da čim prej dobimo novo vlado. Ne podpiramo določene stranke ali gibanja, ampak program.

Kar smo reformirali, je treba ohraniti, a gospodarstvo je treba še sprostiti, zmanjšati birokracijo.

Imamo svoj program in ga branimo. Pišemo za podjetja, zlasti mala, pa tudi za vlado. Jasno povemo, kaj je opravljeno dobro in kaj je treba še storiti. Kritizirali smo, ko se ni delalo nič. Poskušam najti strokovnjake z različnih področij, ki v člankih in kolumnah z različnih vidikov argumentirajo naše stališče.

"Nikoli pa nihče ni čisto neodvisen. Pritiski lahko pridejo s trga, od lastnikov, ki imajo svoje interese. Vedno se je treba boriti – znotraj tistega, kar je mogoče."

Koliko bralcev imate?
Smo precej vpliven medij, se pa vedno manj prodajamo v tiskani obliki. Drugače je na spletu, kjer imamo med milijon in pol in dvema milijonoma unikatnih bralcev mesečno. Organiziramo pa tudi seminarje in konference za podjetnike.

Ste deležni pritiskov politike?
Ne, naša usmeritev je tehnična. Več pritiska je od podjetij, saj so naše novice bolj usmerjene na podjetja in vlagatelje. A naša kritika je vedno utemeljena, argumentirana in uravnotežena.

Nikoli pa nihče ni čisto neodvisen. Pritiski lahko pridejo s trga, od lastnikov, ki imajo svoje interese. Vedno se je treba boriti – znotraj tistega, kar je mogoče.