Pred dvema desetletjema ponovna združitev Nemčije

3. oktober 1990 pomeni konec procesa združevanja Nemčije, ki se je začel s padcem Berlinskega zidu 9. novembra 1989. Zid, ki ga je NDR zgradila tako rekoč čez noč, je bil 28 let simbol razdelitve ene najpomembnejših evropskih prestolnic in v bistvu vsega sveta na dva tabora. Z njegovim padcem je izginila ena od meja, ki je ločevala ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni celini. Honeckerja so odstavili Pot do ponovne združitve se je začela z demokratičnimi spremembami v NDR konec 80. let minulega stoletja. Oktobra 1989 so s položaja odstavili državnega in partijskega voditelja NDR Ericha Honeckerja. Njegov naslednik Egon Krenz je obljubil previdno demokratizacijo v Vzhodni Nemčiji, a je moral kljub temu v začetku decembra odstopiti. Za njegovega naslednika je ljudska skupščina izvolila Hansa Modrowa, ta pa je 19. decembra 1990 v Dresdnu prvemu kanclerju združene Nemčije Helmutu Kohlu zagotovil, da bo uresničil tesne in tovariške odnose med nemškima državama.

Na prvih svobodnih volitvah v ljudsko skupščino NDR 18. marca 1990 je presenetljivo zmagala volilna koalicija Zveza za Nemčijo pod vodstvom krščanskega demokrata Lotharja de Maziera, čeprav so zmago napovedovali socialdemokratom. Z zamenjavo oblasti v Vzhodni Nemčiji so nastali pogoji za združitev obeh Nemčij, nato pa so se precej hitro zvrstili pomembni dogodki.

V juliju gospodarska, valutna in socialna združitev Še pred politično združitvijo ZRN in NDR je 1. julija 1990 začela veljati gospodarska, valutna in socialna unija obeh Nemčij. Na območju takratne NDR je nemška marka postala edino plačilno sredstvo. V NDR so vpeljali tudi pokojninsko, zdravstveno, zaposlitveno in nezgodno zavarovanje po zgledu ZRN. 31. avgusta pa so vzhodno- in zahodnonemški pogajalci sklenili združitveno pogodbo, ki na več kot 1000 straneh ureja bistvena vprašanja združitve.

Pomembno vprašanje, ki ga je bilo potrebno rešiti pred združitvijo Nemčij, je bila t.i. pravica štirih sil nad Berlinom in Nemčijo, posebej Sovjetske zveze. 16. julija 1990 sta se tedanji nemški kancler Kohl in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov srečala v Železnovodsku na Kavkazu in se dogovorila za enotno Nemčijo s polno suverenostjo.

3. oktobra so prenehale veljati pravice štirih sil nad Nemčijo Na podlagi dogovorov, ki sta jih dosegla Kohl in Gorbačov, so 12. septembra 1990 v Moskvi zunanji ministri Francije, SZ, Velike Britanije in ZDA kot predstavniki štirih sil, ki so si od leta 1945 delile odgovornost nad Nemčijama, podpisali t.i. pogodbo 2+4 z NDR in ZRN. Ta je dala Nemčiji polno suverenost v notranjih in zunanjih zadevah. Pravice štirih sil nad Berlinom in Nemčijo kot celoto pa so prenehale veljati 3. oktobra.

Po 45 letih ločitve spet enotna država Po 45 letih ločitve je bila Nemčija 3. oktobra 1990 vnovič združena, ta dan pa je postal v ZRN državni praznik. Že naslednji dan se je v poslopju berlinskega parlamenta zbral nemški zvezni zbor, ki se je povečal za 144 poslancev iz nekdanje NDR. Na prvih svobodnih volitvah v vsenemški parlament po skoraj 58 letih je 2. decembra 1990 zmagala koalicija CDU/CSU, za prvega kanclerja združene Nemčije pa je bil izvoljen Helmut Kohl.