Pred 40 leti sovjetski tanki zatrli praško pomlad

Vojaške enote so v Češkoslovaško vkorakale v noči z 20. na 21. avgust pred 40 leti in nasilno zatrle poskus politične liberalizacije in vzpostavitve "socializma s človeškim obrazom", znanega pod imenom praška pomlad. Sledilo je obdobje partijske nadvlade, iz katerega je država izšla šele dobrih 20 let pozneje. Začetki praške pomladi segajo v začetek leta 1968, ko je bil na čelo komunistične partije in vlade izvoljen Slovak Aleksander Dubček. S tedanjim predsednikom Ludvikom Svobodo sta začrtala liberalnejše politične smernice in načrtovala reforme, med katerimi so bile odprava cenzure, možnost javne razprave o državnih zadevah, ločitev komunistične partije od države in možnost zakonite opozicije. Gospodarske težave so nameravali premagati z uvedbo socialističnega tržnega gospodarstva.

V Kremlju, ki je želel ohraniti nadzor nad podrejeno državo s strateškim položajem, so spremembe na Češkoslovaškem opazovali nenaklonjeno. "Socializem s človeškim obrazom" je na odkrito sovražnost naletel tudi pri komunističnih vladah preostalih članic Varšavskega pakta, ki so se bale, da bi češkoslovaške reforme utegnile priti tudi k njim.

Sovjetska zveza branila socialistični sistem Ker preklica reform niso uspele doseči po diplomatski poti, so se Sovjetska zveza, Bolgarija, Nemška demokratična republika, Madžarska in Poljska odločile za vojaški poseg. V skladu z doktrino tedanjega sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva je namreč njegova država imela pravico v državah vzhodnega komunističnega bloka braniti socialistični sistem, ne glede na suverenost držav. Pri tem se jim nista pridružili Romunija in Albanija, ki je kasneje prav zaradi odločitve ostalih članic izstopila iz Varšavskega pakta.

Vlada prebivalce pozvala, naj se ne upirajo Okoli 700.000 vojakov s 6300 tanki in 800 letali je 20. avgusta 1968 vdrlo na Češkoslovaško in jo do jutra naslednjega dne zasedlo. Češkoslovaška vlada je svoji vojski prepovedala oborožen odziv, 14 milijonov prebivalcev pa pozvala, naj se ne upirajo. Svoje nezadovoljstvo so Čehi in Slovaki izkazali s številnimi protesti, ki so se ponekod stopnjevali v spopade med civilnim prebivalstvom in vojaškimi enotami.

ZDA obremenjene z vojno v Vietnamu Ob zagotavljanju Brežnjeva, da gre za povsem notranje spore v komunističnem bloku in nikakor za dejanje, usmerjeno proti zvezi Nato, so bili odzivi na dogajanje s strani ZDA in njenih zahodnih zaveznic omejeni na simbolične proteste in izražanje nasprotovanja. Poleg tega so bile ZDA takrat preveč obremenjene z vojno v Vietnamu ter z gibanji oporečnikov v lastni državi.

Havel v zaporu pet let Dubčka in ostale reformatorje so do jutra 21. avgusta aretirali in odpeljali v Moskvo. Tam so podpisali t.i. moskovski protokol, s čimer je bilo pokopano vsako upanje na preživetje reform. Protokol je med drugim določal odpravo reform, ponovno uvedbo cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na češkoslovaškem ozemlju. "Teden našega upora se je končal z Dubčkovo vrnitvijo iz Moskve," se spominja takratni disident in kasneje predsednik samostojne Češke Vaclav Havel, ki je disidentstvo plačal s petimi leti zapora.

Praška pomlad terjala 108 življenj Po podatkih Češkega inštituta za preučevanje totalitarnih režimov, je v zatrtju praške pomladi življenje do konca leta 1968 izgubilo 108 ljudi, 500 civilistov pa je bilo huje ranjenih. Zasedba je sprožila tudi velik val emigracij, saj naj bi državo po nekaterih ocenah zapustilo več kot 150.000 prebivalcev, po drugih pa kar 300.000.

Z odstavitvijo Dubčka z mesta predsednika partije, kjer ga je aprila 1969 nasledil Moskvi zvest Gustav Husak, se je začelo obdobje "normalizacije" političnega procesa, ki je Češkoslovaško spet pripeljalo bliže ostalim socialističnim državam. Edina pomembna reforma, ki je preživela okupacijo, je bila federalizacija države, ki je leta 1969 vodila v ustanovitev Češke socialistične republike in Slovaške socialistične republike.

Sovjetska zasedba se je končala z žametno revolucijo Z avgustovsko invazijo se je začela več kot 20 let trajajoča sovjetska zasedba, ki se je končala leta 1989 z žametno revolucijo. "Takrat je bilo že vse drugače. Ljudje niso več hoteli socializma s človeškim obrazom, temveč svobodo," se še spominja Havel, ki je istega leta postal predsednik države.

Češka in Slovaška bosta 40. obletnico sovjetske zasedbe Češkoslovaške obeležili v četrtek. Ob tej priložnosti bo češki premier Mirek Topolanek v Pragi sprejel slovaškega kolega Roberta Fica. Po uvodnih slovesnostih bosta skupaj položila rože na grob študentke Marie Šarouskove, ene izmed žrtev avgustovske zasedbe Češkoslovaške, obiskala Slovaški inštitut in v češkem Narodnem muzeju v Pragi slovesno odprla razstavo z naslovom In leta 1968 so prišli tanki.

Na ogled bodo med drugim postavljeni osebni predmeti 20-letnega študenta Jana Palacha, ki je januarja 1969 storil samomor s samosežigom, saj je želel med Čehi in Slovaki ponovno zbuditi uporniški duh, ki je po povračilnih ukrepih, ki so sledili zasedbi, zbledel. Poleg tega bo na dogodke spominjal pred stavbo muzeja postavljen sovjetski tank, na katerem so še vedno vidne poškodbe, ki mu jih je zadala granata.

Topolanek bo zatem na vrtovih sedeža češke vlade odprl še razstavo Za našo in vašo svobodo, prav tako namenjeno obeležitvi pomembne obletnice. Ob tem se bo srečal z udeleženci demonstracij avgusta 1968 in se udeležil slovesnosti s podelitvijo nagrad.