Plemenske ženske se upirajo nadvladi moških

Južnoafriške ženske so že od nekdaj vajene pravil plemenskega življenja, kljub temu pa čedalje pogosteje izražajo svoje frustracije glede plemenskih sistemov, zaradi katerih imajo bore malo pravic. V primeru težav se namreč pripadniki plemen obrnejo na poglavarja plemena, ki je tisti, ki služi kot sodnik v primeru sporov, hkrati pa je tudi oseba, ki si lasti ves denar, zemljo in pa oblast.

Zgodba Južnoafričanke, danes 32-letne Nike Dlamini, ki jo je povzel Los Angeles Times, govori o tem, da je Nike celo življenje spremljala le eno pravilo; če je bilo v družini ali v vasi karkoli narobe, se je s svojim problemom obrnila na plemenskega vodjo, pa naj je šlo za spore, težave, rojstva ali smrti – o vsem so mu morali poročati. Tako se je Nike nekoč v dobri veri obrnila na poglavarja njihovega plemena, ko jo je njen brat spolno nadlegoval. Poglavar jo je hitro odpravil, češ da gre za družinsko zadevo. Ko so o zadevi razpravljali znotraj družine, so vsi moški stopili na stran njenega brata, Nike pa je zbežala od doma, saj je vedela, kaj jo čaka – posilstvo.

Ko si je Nike lani želela zgraditi hišo blizu vasi, v kateri je odraščala, je pristopila k poglavarju tistega plemena, ki tam živi, in ga vprašala, če si s svojimi prihranki lahko zgradi hišo. "Rekel mi je, da zemlje ne more dodeliti ženski, lahko jo dodeli samo moškim sorodnikom," je povedala Nike, ki je za pomoč prosila svojega bratranca, na katerega je zapisala zemljo in na njej postavila hišo.

Po zakonu naj bi podeželanom sodila kar plemenska sodišča

Vpliv plemen je že tako močan, njihovo moč pa bo s sprejetjem posebnega zakona še povečala vladajoča južnoafriška stranka Afriški nacionalni kongres (ANC). Zakon o plemenskih sodiščih predvideva ustanovitev posebnih sodišč, na čelu katerih bi bili poglavarji plemen in ki bi sodili o zadevah, v katere so vpleteni tisti Južnoafričani, ki živijo na podeželju. Kritiki so se na predlagani zakon že odzvali, saj so prepričani, da bi na podeželju veljali drugačni zakoni kot v mestih, hkrati pa bi s tem zakonom Južnoafričani izgubili pravico do sojenja na konvencionalnih sodiščih.

"Plemenska sodišča ostajajo izključno patriarhalne institucije. Ženske se pritožujejo, saj vsakič, ko se s svojo težavo obrnejo na plemensko sodišče, ki ga sestavljajo moški, ne dobijo pravičnega sojenja, še posebno, ko gre za težave v družini," je povedal Sindiso Mnisi, raziskovalec na univerzi v Cape Townu. Tako pa plemenska tradicija in institucije stojijo ob boku liberalni ustavi, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rase, verske pripadnosti ali spolne usmeritve, je še prepričan Mnisi.

Poglavarji bogatijo na račun plačil, ki jih zahtevajo od pripadnikov plemena

Takšnih zgodb, kot je Nikina, je na tisoče. Zgodbe o tem, kako poglavarji plemen ne dovolijo vdovi, da bi pravico poiskala na konvencionalnem sodišču, potem ko so ji ukradli zemljo in hišo, ali ko jih poglavarji kaznujejo tako, da jim ne dovolijo pokopati svojih ljubljenih oseb. Nekateri poglavarji pa zahtevajo tudi dodatna plačila za otroke, ki so se rodili zunaj zakona, za dodelitev zemlje in še za marsikaj drugega. Po besedah aktivistke Sizani Ngubane iz Gibanja podeželskih žensk naj bi poglavarji od svojih pripadnikov zahtevali različna plačila samo zato, da lahko plačajo sinovo izobrazbo ali pa si kupijo nov avto. Feministična raziskovalka in pisateljica Nomboniso Gasa je prepričana, da želi ANC s predlaganim zakonom, s katerim bi postali plemenski vladarji še bolj vplivni, pridobiti podporo podeželja v naslednjih parlamentarnih volitvah. Po njenem mnenju ANC samo izkorišča tradicionalne predsodke, medtem ko se plemenski poglavarji veselijo takšne moči. Južnoafriške ženske kljub svoji zadržanosti čedalje pogosteje izražajo svoja mnenja, kar bi bilo še pred kratkim nesprejemljivo. "Zakaj mora na sodišču moje stališče zagovarjati moški sorodnik? Želim stati pred poglavarjem in mu sama povedati o težavah, kot pripovedujem zdaj. Ne želim, da me predstavlja nekdo, ki se ne zna postaviti v moje čevlje in ki niti ne ve, kako se počutim," je povedala 57-letna Jabulisile Sikhakhane, ena od žensk, ki ne želi, da predlagan zakon stopi v veljavo.