OECD: Vse večja dohodkovna razlika med bogatimi in revnimi

V OECD-ju so opozorili, da bi lahko nadaljnji varčevalni ukrepi družbeno neenakost še poglobili, ter dodali, da je kriza vplivala tudi na večanje dohodkovne razlike med bogatimi in revnimi. Dohodkovna neenakost se je v večini držav med letoma 2008 in 2010 povečala hitreje kot v zadnjih 12 letih, OECD navaja v poročilu.

Dohodkovna razlika je v Nemčiji manjša Ena izmed redkih izjem je Nemčija, kjer je dohodkovna razlika v povprečju manjša kot v drugih državah članicah OECD-ja. V prvih treh letih krize so se dohodki nižjega, srednjega in višjega sloja zvišali, po mnenju analitika Michaela Försterja zaradi omejitev trgovine in pogajanj, piše Deutsche Welle. "Med letoma 2000 in 2005, v letih pred krizo, je bilo v Nemčiji mogoče opaziti višanje razlik med dohodki, in sicer zaradi pojava nizkoplačanih del brez socialnega zavarovanja," je povedal. "Po letu 2005 so se pojavile zaposlitve s socialnim zavarovanjem," je dodal.

Nemčija je izvozna država, zato ji je šibak evro še koristil, saj so številna podjetja lahko ponudila svoje izdelke po nižji ceni kot njihova svetovna konkurenca, je še povedal Förster za Deutsche Welle. Po podatkih OECD-ja revščine v Nemčiji ni, leta 2010 je bilo namreč revnih devet odstotkov ljudi.

Dohodkovna neenakost je bila tako med 34 članicami OECD-ja leta 2010 najnižja na Islandiji, v Sloveniji, na Norveškem, Danskem in Češkem, najvišja pa v Čilu, Mehiki, Turčiji, ZDA in Izraelu.

Dohodki najbolj upadli na Islandiji Najbolj so tržni dohodki gospodinjstev upadli na Islandiji, ki jo je finančna kriza močno pretresla in spravila na rob bankrota. Strmoglavili so kar za 12 odstotkov. Po padcu so sledile Nova Zelandija, Grčija, Estonija, Mehika, Španija in Irska, padec pa je znašal od šest do osem odstotkov. V Sloveniji je bil padec okoli enoodstoten ter je bil ob velikem padcu gospodarske dejavnosti, znižanju plač v gospodarstvu in rasti brezposelnosti predvsem rezultat padca dohodkov od dela. Sloveniji so po padcu tržnih dohodkov družbo delale Belgija, Finska in Češka. Dohodki so se medtem kljub krizi zvišali na Poljskem, v Čilu, na Slovaškem, v Nemčiji, Avstriji, Kanadi, na Švedskem, v Izraelu in Južni Koreji.

Predvsem mladi ljudje v tistih državah, ki jih je kriza močno prizadela, so tisti, ki so finančno obremenjeni. Med njimi ni Nemčije, kjer si je večina mladih lahko našla zaposlitev. Förster je ob tem prepričan, da je najboljše orožje proti dohodkovni neenakosti izobraženost. Kot pojasnjuje, bodo le izobraženi ljudje poskrbeli za to, da se dohodkovna razlika ne bo še povečala.

V OECD-ju je bilo povprečno revnih 11 odstotkov prebivalcev OCED v najnovejši raziskavi ponuja tudi podatke o revščini. To organizacija meri po tem, koliko ljudi zasluži manj kot polovico dohodkovne mediane v neki državi. Mediana je tista višina dohodka, od katere je točno polovica dohodkov v državi višja, polovica pa nižja.

Po tej relativni razsežnosti revščine je bilo v OECD-ju v letu 2010 povprečno revnih 11 odstotkov prebivalcev. Slovenija je bila z okoli devetodstotno stopnjo relativne revščine nekoliko pod povprečjem in v spodnji polovici članic organizacije. Najnižjo stopnjo revščine so imeli na Češkem (malo nad pet odstotkov), Danskem, Islandiji, Madžarskem in v Luksemburgu. Najvišje stopnje so imeli v Izraelu in Mehiki (malo nad 20 odstotkov). Blizu 20 odstotkov je bila tudi v Turčiji.

"Te skrb vzbujajoče ugotovitve le še potrjujejo potrebo po zaščiti najšibkejših skupin v družbi, še posebej ko si države prizadevajo stabilizirati javne finance," je podatke komentiral generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. Pozval je k takšnim politikam, ki bodo pravične, učinkovite in vključujoče.