Obama podpisal odlok o zaprtju Guantanama

Obama je v enem od podpisanih izvršnih odlokov ameriški obveščevalni agenciji Cia ukazal, naj v najkrajšem možnem času zapre vse posebne zapore po svetu in jih v prihodnje ne uporablja več. V odloku je zapisano, da mora Cia zapreti vse zapore v tujini, ki so jih doslej uporabljali za tajne premestitve terorističnih osumljencev iz tretjih držav v Guantanamo. Poleg tega morajo vse ameriške agencije Mednarodnemu odboru Rdečega križa zagotoviti dostop do zapornikov. Preklic odlokov o metodah zasliševanja Posebej se je Obama dotaknil praks, ki jih je pri zaslišanjih osumljencev doslej uporabljala Cia. V odloku je namreč izdal navodilo, da vsi odloki o metodah zasliševanja, ki jih je med 11. septembrom 2001 in torkovo Obamovo inavguracijo izdalo ameriško ministrstvo za pravosodje ali katerokoli drugo pristojno telo, ne veljajo več.

Metode obveščevalne agencije Cia v ameriški vojni proti terorizmu so bile sicer večkrat tarča kritik, predvsem zaradi sistematičnega kršenja človekovih pravic, na kar je v zadnjem času opozarjala tudi nevladna organizacija Amnesty International.

Prepoved najstrožjih oblik zasliševanja Poleg tega je Obama podpisal tudi odloka, ki narekujeta revizijo vojaških sodnih postopkov zoper osumljene terorizma in prepoved najstrožjih oblik zasliševanja.

Guantanamo bo zaprt najkasneje v letu dni V Obamovi administraciji je sicer že v sredo zakrožil osnutek izvršnega odloka za zaprtje zapora v Guantanamu takoj, ko bo to izvedljivo, oziroma najkasneje v letu dni. V odloku poleg tega piše, da morajo pri obravnavi tistih zapornikov, ki jih ni mogoče predati drugim državam ali jim soditi na ameriških sodiščih, uporabiti "zakonita sredstva".

Spremembe pri priprtjih in zasliševanju Podpisani odloki poleg zaprtja zapora v Guantanamu tudi spreminjajo protokol o delovanju ameriške osrednje obveščevalne agencije Cia pri priprtjih in zasliševanju terorističnih osumljencev. Šlo naj bi predvsem za prepoved nekaterih trenutno dovoljenih prisilnih zasliševalskih metod Cie ter tajnih priporov in zadrževanja terorističnih osumljencev v tretjih državah.

Podpora zaprtju zapora v Guantanamu je narasla Kot vse kaže, je Obamovemu odloku čedalje bolj naklonjeno tudi ameriško javno mnenje. Ameriška televizijska mreža CNN je namreč v sredo objavila rezultate javnomnenjske raziskave, ki so pokazali, da so Američani glede zaprtja zapora v Guantanamu razdeljeni, vendar pa jih 51 odstotkov zaprtje zapora zagovarja, medtem ko jih 47 odstotkov meni, da bi moral delovati še naprej. Anketa, ki je bila opravljena pred torkovo inavguracijo Obame, pa razkriva, da je podpora zaprtju zapora v Guantanamu narasla. Leta 2005 se je namreč samo 36 odstotkov vprašanih izreklo za zaprtje zapora, kar 58 odstotkov pa jih je bilo proti.

Pozitivni odzivi mednarodne skupnosti Obamova odločitev je bila pozitivno sprejeta domala po vsem svetu, na kar kažejo številni pozitivni odzivi. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je podpis odloka o zaprtju zapora v Guantanamu označil za "dobro odločitev". Kljub temu je opozoril na možnost, da bodo tudi evropske države s tem morda prisiljene, da sprejmejo nekatere izmed izpuščenih zapornikov. Nekatere druge evropske države so medtem sporočile, da še preučujejo možnost vrnitve izpuščenih zapornikov iz Guantanama, predvsem zaradi možnosti, da bi bili v posameznih evropskih državah ti lahko preganjani.

Obama ponovil prisego Obama je na prvi delovni dan po inavguraciji presenetljivo ponovil svojo prisego. Glavni pravnik pravnik Bele hiše Greg Craig je dejal, da ponovitev prisege ni bila potrebna, a so jo ponovno izvedli za vsak primer, potem ko sta se Obama in predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts v torek pred več kot milijonom ljudi nekoliko zapletla.

Prisega brez novinarjev in kamer V sredo so na vrat na nos pripravili novo prisego v t. i. sobi zemljevidov v Beli hiši pred nekaj Obamovimi sodelavci in nekaj novinarji brez kamer. Prisego je posnel le uradni fotograf Bele hiše, kar je nekoliko užalilo velike ameriške televizije. Ponovitev prisege sicer ni nekaj povsem novega, saj sta to že storila predsednika Calvin Coolidge in Chester Arthur.

Članom administracije zamrznil plače Na novinarski konferenci pred ponovitvijo prisege pa Obami ni šlo na smeh, saj je na njej med drugim članom nove administracije sporočil, da jim bo zamrznil plače.

Zaprisega Clintonove brez težav Prisega Hillary Clinton v njeni zdaj že bivši senatni pisarni je medtem potekala brez težav. Clintonova je nemudoma odstopila s položaja senatorke iz New Yorka, s predstavitvijo odposlancem in uslužbencem State Departmenta pa je uradno začela opravljati novo nalogo vodje ameriške diplomacije. Clintonovo so ob prihodu skozi glavni vhod ameriškega zunanjega ministrstva z bučnim aplavzom pospremili številni uslužbenci. Za tem jih je nova državna sekretarka nagovorila in poudarila, da jih čaka težko delo. "Vsekakor ne bo lahko. Vendar, če ne bi bilo težko, bi to delo lahko opravljal kdo drug," je dejala Clintonova.

Ob nastopu na novem položaju je Clintonova dodala, da "z vsem srcem verjame, da se za ZDA začenja novo obdobje". Poudarila je, da je nova administracija predsednika Baracka Obame zavezana, da bo še povišala stopnjo ameriške nacionalne varnosti, se nadalje zavzemala za interese države ter spoštovala in z zgledom promovirala ameriške vrednote tudi drugje po svetu.

Po prisegi Clintonove pa je prišla na dan novica, da se je hči nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja Caroline Kennedy domnevno odpovedala želji, da nasledi senatorko v Washingtonu do naslednjih volitev.

Odbor za finance potrdil Geithnerja za novega finančnega ministra Ameriški senatni odbor za finance je medtem potrdil Timothyja Geithnerja za novega finančnega ministra. Pot do imenovanja ni bila povsem gladka, saj se je Geithner na sredinem zaslišanju v senatu, ki je bilo prestavljeno z minulega petka, moral opravičevati zaradi neplačanih davkov. Geithner mora pred nastopom funkcije prestati še glasovanje pred celotnim senatom. Njegova končna potrditev pa ni pod vprašajem, saj se tako republikanski kot demokratski senatorji strinjajo, da je kot priznan strokovnjak najbolj usposobljen, da se sooči s finančno in gospodarsko krizo.

Načrti za "odgovoren" umik iz Iraka Obama je včeraj najvišje poveljnike ameriške vojske prosil, naj mu pripravijo načrte za "odgovoren" umik ameriških čet iz Iraka. V Iraku je trenutno okoli 143.000 ameriških vojakov, ki naj bi se iz te države umaknili do konca leta 2011. Tiskovni predstavnik iraškega premiera Ali al Dabag je sicer dejal, da je Irak pripravljen pristati na predčasen umik ameriške vojske.

Castro naj bi se prijazno izrazil o Obami Nekdanji kubanski voditelj Fidel Castro in njegov brat Raul, ki je zdaj na čelu države, sta se prijazno izrazila o novem ameriškem predsedniku Baracku Obami.

Fidel Castro mi je dejal, da Obama sicer nima zelo dobrega ozadja za političnega voditelja, vendar izgleda iskren. Tudi sedanji kubanski voditelj Raul Castro se je pozitivno izrazil o novem ameriškem predsedniku.

Pjongjang poziva k končanju spora glede jedrskega programa Medtem pa je časnik Chosun Sinbo, ki izhaja na Japonskem, vendar velja za glas Severne Koreje, novo ameriško administracijo pozval, naj čim prej konča spor okoli severnokorejskega jedrskega programa. Kot piše časnik, bo Pjongjang sodeloval v mednarodnih naporih za zaustavitev širjenja jedrskega orožja, če bo dosegel dogovor z Washingtonom.