Četrtek, 26. 11. 2020, 17.06
3 leta, 5 mesecev
Novo udarno znanstveno odkritje v boju proti covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,93
8
Študija, v kateri so strokovnjaki za virusno genetiko preučevali več kot 12 tisoč mutacij novega koronavirusa, je pokazala, da nobena od njih bistveno ne vpliva na to, kako hitro virus prizadene ljudi. "Mutacije, najdene v več kot 46 tisoč vzorcih, vzetih iz 99 različnih držav sveta, kažejo na njihovo nevtralnost," ugotavlja skupina vodilnih strokovnjakov, ki so svoja spoznanja objavili v reviji Nature Communications.
"Ugotovili smo, da nobena od ponavljajočih se sars-cov-2 mutacij ni povezana s povečanim prenosom virusa," so zapisali avtorji študije z univerzitetnega kolidža v Londonu. Dognali so tudi, da mutacija, za katero so strokovnjaki celo verjeli, da virus lažje prenaša, v resnici sploh ne vpliva na njegovo sposobnost okužbe ljudi, poroča CNN.
Izsledki raziskave namreč kažejo, da mutacija, poimenovana tudi D614G, dejansko ne naredi veliko. "Ugotovili smo ravno nasprotno, in sicer, da D614G ni povezana z znatno povečanim prenosom virusa," so zapisali avtorji v svoji študiji. Strokovnjaki za virusno genetiko sicer dodajajo, da neizpodbitno dejstvo ostaja to, da se je mutacija D614G pojavila že v začetku pandemije in da jo najdemo v visokih frekvencah povsod po svetu.
Z uporabo cepiva se lahko stvari spremenijo
A kot je na svojem Twitterju pojasnil eden od avtorjev omenjene študije Francois Balloux, se zdi, da gre pri tej mutaciji bolj "za slepega potnika, ki se mu je uspelo pripeljati po liniji, kot pa za voznika". Mutacija D614G se je preprosto pojavila v času, ko se je virus začel širiti po Evropi.
Študijo so opravili strokovnjaki univerzitetnega kolidža v Londonu.
Strokovnjaki v svoji študiji sicer opozarjajo, da se bodo zadeve ob uporabi cepiva spremenile. Cepljenje bo namreč povzročilo tako imenovani selektivni pritisk na virus, zato bo najverjetneje začel mutirati, je še pojasnil Balloux. In kljub temu da vsi virusi mutirajo, pa tisti, iz skupine RNA, mutirajo bolj kot drugi, saj do tega lahko pride že med množenjem virusa in to zaradi preprostih napak v kopiranju. "Koronavirusi to naredijo manj pogosto kot drugi virusi iz skupine RNA, ker imajo vgrajen korektor," ob tem še pojasnjujejo avtorji študije.
Drug način, da se virusi lahko spremenijo, je, če dva različna seva hkrati okužita gostitelja, kot se to recimo zgodi pri gripi. Oseba, ki je okužena, lahko povzroči mutacijo virusa s tako imenovanim urejanjem gostiteljske RNK kot del imunskega odziva. A kot še pravijo strokovnjaki za virusno genetiko, se zdi, da večina mutacij prihaja iz tretjega mehanizma in da so vsi nevralni. To pomeni, da virusu niso škodovali, kot tudi mu niso pomagali, še piše v študiji.
"Mutacije, ki so zelo škodljive, so na primer tiste, ki preprečujejo invazijo gostiteljskih virusov, in bodo hitro odstranjene iz populacije. Mutacije, ki so le delno škodljive, se lahko obdržijo, a le začasno. Nevtralne pa zlasti napredne mutacije lahko dosežejo višje frekvence," so po poročanju CNN še zapisali avtorji omenjene študije.
8