Nov hrvaški znanstveni prispevek o arbitražnem sporazumu

To je v znanstveni analizi arbitražnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo poudaril hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Vladimir Ibler, ki je več let sodeloval pri delu različnih strokovnih komisij za urejanje vprašanja meje s Slovenijo.

Ocenil, da sporazum v celoti nikakor ne zasluži dobre ocene Ibler je v znanstvenem članku z naslovom Sporazum o arbitraži med vlado Republike Hrvaške in vlado Republike Slovenije ocenil, da sporazum v celoti nikakor ne zasluži dobre ocene. Znanstveni prispevek je objavljen v novi številki časopisa Rad, ki je najstarejši časopis hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

Mednarodni strokovnjak za mednarodno pravo je poudaril, da sta zahteva o določanju povezave Slovenije z odprtim morjem in režima za uporabo ustreznih morskih območjih mednarodnopravno neutemeljeni. Kot je izpostavil, gre za jasno teritorialno zahtevo v škodo celotnosti državnega območja Hrvaške, ena izmed strani v sporu pa je zaradi tega v privilegiranem položaju, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Posamezni členi in pojmi "niso na ravni stroke in so nesmiselni" Ibler je tudi v svojih prejšnjih javnih nastopih redno ocenjeval, da posamezni členi in pojmi iz vsebine arbitražnega sporazuma "niso na ravni stroke in so nesmiselni".

Tudi v znanstvenem prispevku je poudaril, da bi moralo arbitražno sodišče omenjeni zahtevi spregledati kot nesmiselni. Kot je pojasnil, zaradi sumljive besede "stik" (junction to) in neustreznega izraza "režim", ki ju določa konvencija o pravu morja ZN, arbitražno sodišče ne bo moglo določiti povezave Slovenije z odprtim morjem niti režima za uporabo ustreznih morskih območij, ker oba že obstajata.

Upravičeno je pričakovati, da bo sodišče uspešno določilo mejo Kot je zapisal Ibler, je upravičeno pričakovati, da bo arbitražno sodišče uveljavilo pravila in načela mednarodnega pozitivnega prava ter uspešno določilo kopensko in morsko mejo med Hrvaško in Slovenijo.

Ibler še spominja, da se je spor o meji med Hrvaško in Slovenijo začel leta 1993, ko je Slovenija z memorandumom o Piranskem zalivu zahtevala, da Hrvaška prizna celoten Piranski zaliv kot del slovenskega državnega ozemlja ter da se slovensko teritorialno morje zunaj Piranskega zaliva dotika odprtega morja, je še zapisal Ibler. Dodal je, da je Hrvaška zavrnila obe slovenski zahtevi. Med drugim je poudaril, da sta se obe državi večkrat zavezali, da nimata nobenih teritorialnih zahtev do sosednje države.

Tudi sam za to, da bi državi uredili spor na Meddržavnem sodišču v Haagu Ibler je sicer lani tudi ocenil, da je začetek arbitražnega postopka napredek glede reševanja spora o meji po dveh desetletjih neuspešnih dvostranskih pogajanj. Tudi sam si je prizadeval, da bi državi uredili spor na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu.

Znanstvene prispevke o arbitražnem sporazumu sta leta 2010 objavila tudi hrvaška pravna strokovnjaka Davorin Rudolf mlajši in Vladimir Đuro Degan.